Kaj s celjskim drevesnim parkom, zelenim delom mesta

Drevesni park, vrt, drevesnica ... Celjani in občina imajo zanj različna poimenovanja in ideje o tem, kaj pravzaprav ta prostor je. Pa vendar se glede ene stvari strinjajo vsi - je območje, polno neizkoriščenih potencialov. Kateri so ti potenciali, je odvisno od interpretacije. In vrste interesov.

Površina se ponaša z velikimi drevesi, med njimi tudi slavno veličastno platano in nasploh pestrim naravnim življenjem. V Medlogu, tik ob šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti, predstavlja edinstven in zanimiv ekosistem. V njem so se zahvaljujoč dolgoletni vrtnarski praksi v preteklosti razrasle okrasne rastline, zatočišče pa so našle tudi številne živalske vrste.

A občina in nekateri posamezniki ter organizacije nikakor ne najdejo skupnega jezika. Celjski mestni svetnik Levice Matija Kovač je tako 5. oktobra letos na občinski oddelek za okolje in prostor ter komunalo naslovil pobudo za ureditev drevesnega parka. "Danes območje drevesnice, kjer so včasih prodajali sadike dreves, ni drevesni park, temveč neurejen razrast dreves, tudi tujerodnih, ki jih takratno vrtnarstvo ni prodalo. Zainteresirana javnost bo vključena v postopek prostorskega načrtovanja v skladu s prostorsko zakonodajo," so med drugim na občini navedli v odgovoru. Celjska ljubiteljica narave in vztrajna zagovornica drevesnega parka Irena Ašič je ob tem opozorila na pomanjkljivost v odgovoru, in sicer da tujerodna vrsta ni avtomatsko že invazivna vrsta, kar po njenih besedah ljudje velikokrat pomešajo.

Pester ekosistem

Argumentov, zakaj je park lahko vir številnih priložnosti za ekološko in družbeno udejstvovanje, je veliko. S pravilnim pristopom bi lahko v najširšem smislu zaživel kot model sobivanja naravnega in urbanega okolja ter se povzpel kot prepoznaven simbol knežjega mesta in turistična točka, ki bi z dopolnjevanjem obstoječih dejavnosti navsezadnje generirala tudi večji obisk in razvoj območja.

Ta biotsko raznovrstni ekosistem predstavlja tudi odlično učilnico v naravi. V času globalne podnebne krize, ko sta pomen varovanja in poznavanje okolja pomembna kot še nikoli prej, bi lahko tukaj zaživela šolska učna pot. To bi bilo še posebej dragoceno za koronageneracije, utrujene od šolanja na daljavo in sedenja za računalniki, pa tudi generacije, ki še prihajajo in so vedno bolj absorbirane v svet elektronike in družbenih omrežij. "Neverjetno je, koliko znanja bi lahko osnovne in srednje šole črpale iz tega parka. Tukaj je toliko različnih rastlin in živalskih vrst ter nasploh pestrega življenja, ki bi učencem dali višjo stopnjo okoljskega zavedanja, hkrati pa bi ti pridobili tudi nujno potrebno zavest o lokalnem okolju, v katerem živijo," je prepričana Ašičeva. Tako bi se izven okvirov predpisane učne snovi otroci in mladostniki mimogrede naučili tudi tega, kako pomembno je spoštovanje naravne krajine.

Omembe vredni so tudi steklenjaki bivše vrtnarije v parku. Kolikor jih je zaradi urejanja protipoplavnih sploh ostalo. So namreč tehnična dediščina z veliko vlogo pri revitalizaciji že opuščenih dobrih praks v zelenjadarstvu. "To so zemljišča, ki so v neposredni bližini vrtnarske šole in so lahko prizorišče tradicionalne pridelave rastlin, pridelave zelenjadnic v visokih gredah, steklenjak je lahko restavracija pod milim nebom in domača rastlinska kuhinja. Prostor omogoča tudi preizkušanje naravnih kompostnikov. Vrtnarska šola bi tako pridobila nove površine za razvoj drugačnih vsebin na področju sonaravnega vrtnarjenja - skupaj z nadgradnjami, ki jih ta prostor omogoča," so prepričani Ašičeva in njeni somišljeniki.

Rastlinska čistilna naprava

Prav tako živimo v časih, ko se vedno bolj poudarja pomen zaščite čebel - opraševalcev, ki skrbijo za ohranjanje rastlinskih vrst, ki so osnova za našo prehrano. Te male živali so pridni delavci, ki nam življenje na tem planetu sploh omogočajo, zato jih je treba varovati. In drevesni park lahko ponudi prav to - na območju je več kot dovolj prostora za umestitev sadovnjaka s čebeljimi panji, ki bi pomagali ohranjati te nepogrešljive žuželke, zaslužne za to, da lahko imamo na krožniku to, kar imamo.

Zagovorniki parka so poudarili tudi, da je površina pravzaprav poplavno in razlivno območje z visoko podtalnico. To pomeni, da bi lahko tukaj potencialno zaživela tudi naravna kopališča v prostoru, kjer so v neposredni bližini reke Savinje pri gradnji protipoplavnih objektov povezali vodo s kopnim. Prav tako pa padavine in visoka podtalnica ustvarjajo kotanje, kjer se zadržuje voda, to pa omogoča rast obvodnim rastlinam. In kaj to pomeni? Ustvarjanje rastlinskih čistilnih naprav za umetne in naravne bazene. "Poraslost z rastlinskimi čistilci zemlje in zatočišča divjih živali dajejo vpogled, kako razbremeniti onesnažena okolja Celja in okolice, ter so hkrati dokaz nepretrganih procesov naravne obnove," so zapisali.

Navsezadnje pa v svojem najpreprostejšem smislu svojevrsten ekosistem primarno predstavlja predvsem priložnost za povezovanje ljudi in krepitev medčloveških odnosov, ki presega medkulturne in medgeneracijske razlike. Je kotiček za oddih v naravi, piknik s prijatelji, otroško igro ali zgolj zatočišče za odmik iz mestnega vrveža in svetlobno hitrega življenjskega tempa. Ali preprosteje, v besedah Irene Ašič: "Je pridobitev za naše mesto, ker je edinstven kot platforma za nastanek vsega, kar imenujemo trajnostno dobro."