Polovična in pomična streha nad cerkvijo v Žički kartuziji nared

V občini Slovenske Konjice z najstarejšim samostanom na Slovenskem lovijo rok, ki jim ga je za obnovo cerkve sv. Janeza Krstnika dalo kulturno ministrstvo. Polovična streha, ki se bo videla z vhodne strani v kartuzijo, iz njene notranjosti pa bo še vedno vidna praznina na vrhu cerkve, že stoji. Urejena je tudi pomična streha, ki se skriva pod njo. Preizkusili so že mehanizem, s katerim bo premična streha prekrila ali po potrebi odkrila restavrirano zidovje.

"Je kar mogočno, impozantno videti, kako se streha odpira in zapira. Že to bo velika izkušnja za obiskovalce," ocenjuje župan Darko Ratajc. "Približno 15 do 17 minut traja, da se streha zapre, in približno toliko, da se odpre. Vendarle gre za skoraj 30 metrov dolgo in osem metrov široko ploščo, ki tehta 18 ton, spušča in dviga pa jo šest elektromotorjev. To je treba videti. Projekt je ravno ta teden v Zagrebu na srečanju arhitektov iz vsega sveta predstavil idejni oče te rešitve Rok Žnidaršič," še pravi župan, zadovoljen, da so na koncu vendarle potrdili to varianto. In tudi, da bodo prihodnji teden dela, skladno s pogodbo, zaključili.

Kritike v stilu coca-cole

Izbrana rešitev je spomladi močno delila mnenja stroke, ki je sprva zahtevala, naj cerkev sploh ne dobi strehe. A ker je kulturno ministrstvo vztrajalo pri njej, se je rodila ideja o polovični in premični strehi, ki bi ob prireditvah in drugih dogodkih v času dežja omogočila nemoteno delovanje. Umetnostni zgodovinar in arhitekt Igor Sapač je bil zelo kritičen do takšne rešitve in je predlagal, naj se dela ustavijo. Da bi cerkev potrebovala klasično streho, je menila tudi predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU Mija Oter Gorenčič, ki je pregledala večino evropskih kartuzij. Obenem je opozorila, da so denimo v Španiji za 2,4 milijona evrov kartuzijo Scala Dei prekrili in prezentirali veliki križni hodnik, v dolini sv. Janeza pa jim je za dva milijona evrov uspelo sanirati le cerkev.

"V svetu česa takšnega ni. Enim to ne ustreza, eni bi naredili malo drugače, a tako je. Z deli smo sicer sprva malo zamujali, ker smo zaradi različnih mnenj in dilem izgubili dva meseca. Zato smo, preden smo podpisali pogodbo za streho, želeli dobiti soglasje ministrstva, da kasneje ne bi imeli kakšnih težav. Minister Vasko Simoniti je tudi sam prišel sem in si vse ogledal," opisuje Ratajc.

Razlog, da se je minister oglasil v Žički kartuziji, je bilo tudi močno nasprotovanje poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki mu je pravzaprav še v vladi Marjana Šarca za obnovo cerkve, ki je zaradi svoje dotrajanosti postala že nevarna, z amandmajem uspelo pridobiti dva milijona evrov; približno milijon so porabili lani za sanacijo zidov, preostanek pa letos za ostrešje. Poslanec, ki je na državnozborskih volitvah kandidiral v Slovenskih Konjicah, se je nad rešitvijo, ki je sedaj postala realnost, močno zgražal in jo poskušal ustaviti, a neuspešno. Opozarjal je tudi na posebno razgledno točko, ki so jo umestili na obzidje cerkve in s katere je razgled praktično le na križne hodnike kartuzije, ki so še zakopani v zemlji. "Nad evropsko kulturno normo je zmagala primitivna amerikanizacija holivudskih pristopov h kulturnim vrednotam. Žal je denar bil pomembnejši od slovenske kulturne dediščine in namesto lepega zgodovinskega sakralnega objekta smo dobili reklamni pano za coca-colo," je še danes kritičen poslanec.

Sam ni imel vloge pri obnovi objekta, je pa nad njo bdel drugi konjiški poslanec SDS, Bojan Podkrajšek. Četudi je takrat strankarsko glasoval priti Jelinčičevemu amandmaju, ki je kartuziji prinesel denar. Sedaj je Podkrajšek vložil nov amandma, po katerem bi kartuzija dobila še dodatnega pol milijona evrov. Ta sredstva bo namenila za dodatna restavratorska dela znotraj cerkve, za ureditev ozvočenja, osvetlitev in položitev poda.

Protokol zapiranja in odpiranja

"Potem je treba to zaključiti in začeti delati za vsebino kartuzije," nadaljuje župan, ki pa o sami vsebini še ne pove veliko. "Moramo stakniti glave in ugotoviti, kako bomo to razvijali naprej. S to sanacijo bo kartuzija dobila novo dimenzijo. Težko zdaj rečem kaj več," pravi.

Ideje so, da bi najverjetneje med vikendom določili protokol, kdaj se bo pred očmi javnosti streha odpirala in zapirala. Zgolj z vodniki in ob doplačilu bo možen ogled kartuzije skozi zastekljeni del stene, ki je mišljen kot razgledišče, v sami cerkvi pa, tako kot je bilo že v preteklosti, računajo na izvedbo raznih kulturnih dogodkov. A vsebine želijo uvesti s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V naslednjih tednih bodo območje gradbišča okoli cerkve počistili, odstranili nekaj tisoč kvadratnih metrov gradbenih odrov, nato pa si bodo obiskovalci unikatno streho, ki jo avtor označuje kot lebdeči privid nad prostorom, najverjetneje že lahko ogledali.