Prej kot pločniki bodo na celjski Lopati radarji

Na Lopati, kjer je že zadnja tri leta čutiti nestrpnost dela krajanov zaradi načrtov podjetnika Petra Piška in obljub o gradnji novega avtocestnega izvoza do njegovega Malega logističnega centra, so v tem tednu končno dočakali zbor krajanov. A osrednja točka zbora, ki ga je sklicala krajevna skupnost, ki se zavzema za gradnjo novega avtocestnega izvoza, ni bila le ta tematika, temveč rekonstrukciji še dveh večjih delov cest, kjer bi bili pločniki krvavo potrebni.

Odsek od Judo kluba Sankaku do odseka za Galicijo in Šmartno v Rožni dolini je prometno zelo obremenjen, a še vedno brez pločnikov. In tako bo - kot kaže - še naprej, saj celjska mestna občina od vseh lastnikov zemljišč ni uspela dobiti soglasij. Razlog vsaj enega večjega lastnika, kmeta Romana Brežnika, ki je pred 13 leti sicer podal soglasje, je povezan ravno z načrti logističnega centra. Ta je stanje v kraju spremenil, zato Brežnik vztraja, da če so že pristojni dovolili gradnjo logističnega centra, naj sedaj hkrati z rekonstrukcijo omenjene ceste zgradijo tudi v prihodnosti načrtovano obvoznico, ki bi Lopato v končni fazi res spremenila v spalno naselje, ali pa podpisa ne bo.

Težava ali pridobitev?

Širitev podjetnika Piška, ki je bil dolga leta predsednik krajevne skupnosti, je osnovi razlog, da so se mnenja okoli gradnje prometne infrastrukture v kraju tako razdelila. Del krajanov podpira idejo o gradnji novega izvoza z avtoceste, ker verjamejo, da se bo na tak način kraj rešil sedanjega prevelikega prometa. Drugi so prepričani, da bo to za kraj le še slabše.

"Pred leti ste rekli, da bo Pišek uporabljal drugo cesto. To je izvirni greh," je dejal Iztok Slak iz civilne iniciative, ki je nastala ravno iz strahu, koliko dodatnih tovornjakov bodo Piškovi načrti pripeljali v kraj. Ob tem se je vprašal, čemu sedaj Pišku hoče pomagati občina. "Vlada je poleti odstopila od ideje o gradnji priključka z avtoceste kot javno-zasebnega partnerstva. V čigavem imenu krajevna skupnost in občina nadaljujeta s tem projektom, ki se mu je vlada odrekla?" je poudaril.

"To bo pridobitev za kraj. Bodite veseli!" je odgovorila predsednica krajevne skupnosti Maja Vaš. Sokrajanom je načrte in prednosti novih prometnih gradenj, ki bodo sledile gradnji izvoza, poskušal razložiti kar Pišek sam. A sprva ni videl, da občina na steni še vedno prikazuje nekdanje študije variant, ki med rešitvami vključujejo tudi gradnjo še ene povezovalne ceste, ki je že pred dvema letoma krajane spravila na noge, Pišek pa jim je vseskozi zatrjeval, da je ta varianta že pozabljena in ni več aktualna.

"Ravno ta cesta je naredila revolucijo. Nisem vedel, da je še kar tu," se je jezil Pišek. Krajanom pa dodatno pojasnil: "To ni Piškov izvoz z avtoceste. Če bi bil, ga financiram sam in nanj postavim mitnico." Obenem je zatrdil, da bi bil z novimi rešitvami celoten tovorni promet (sam računa na parkirišče za 70 tovornih vozil) speljan tako, da ne bi šel niti mimo ene hiše.

Pločnik bi lahko dobili

"V občini imamo okoli 450 kilometrov cest, okoli 30 kilometrov je še neasfaltiranih. To delamo za vaš kraj. Če ne bomo dobili vseh soglasij ... Marsikje čakajo. Žogica je na vaši strani, a ne bo več dolgo. Če se ne boste mogli zmeniti, potem bomo od tega odstopili. Potem me ne vprašajte, kdaj se bomo tega spet lotili," je bila jasna podžupanja Breda Arnšek.

O tem, kdaj bi lahko začeli z gradnjo obvoznice po nasipu, ni mogla dati obljub. "To bo velik finančni zalogaj, zato menim, da bo potrebnih sedem do deset let, da bo šla obvoznica po nasipu, pločnik pa je izgradljiv letos," je poudarila. "Če vztrajate, da podpisa ne daste in da naj občina odkupi kmetijo, dajte pobudo, dajte predlog! Bodite odzivni, saj gre za vas," je na vse, ki niso podali soglasij, apeliral vodja občinskega urada za okolje in prostor Dušan Slapnik.

"Vi pa ne rišite projektov le v pisarnah, temveč pridite k nam, da si peš ogledamo stanje na terenu. Še kosilo vam častim pa za pijačo dam," se je zaslišal glas v dvorani. "Naj občina kupi radar in meri pri nas hitrost. S tem denarjem bomo v petih letih lahko odkupili Brežnikovo in Kosovo kmetijo," je dodal Drago Novak.

"Ko sem se preselil sem, je bila hči dojenčica, sin je imel štiri leta. Pa smo si, ko smo prebrali obvestila krajevne skupnosti, rekli, no, ko bosta šla v šolo, bo že pločnik. Danes sta stara 12 in 16 let, pločnika pa še vedno ni. Stvari okoli kamionov rešujte drugje. Ker je morda res kdo v dvorani, ki meni, da pločnik ni potreben?" je retorično vprašal Borut Arlič in dodal, da radar zadev ne bo rešil, temveč le dogovor. A kot kaže, bodo prej kot vse ostalo dobili radar, je njihove želje v sklepu povzela podžupanja.