Kar 173 starejšim občanom iz Celja in treh okoliških občin Vojnik, Dobrna in Štore je bivanje na domu že dobro leto dni močno olajšano. Štiriindvajset zaposlenih v projektu Dolgotrajna oskrba jih obiskuje na domu, jim pomaga pri najrazličnejših dnevnih opravilih od pranja las do nošenja drv ali spremstva v trgovino, po potrebi jih tudi razgibavajo. Ravno zaradi širokega spektra storitev so tudi zaposleni različnih poklicev, prihajajo pa tako iz Zdravstvenega doma Celje, Javnega zavoda Socio, celjskega centra za socialno delo in Doma svetega Jožefa v Celju. A tudi zaposleni, vključeni v projekt, vreden dva milijona evrov, ne uspejo izpolniti vseh potreb starejših. Na storitev dolgotrajne oskrbe namreč čaka še 144 občanov, ki bi bili po posebnih kriterijih upravičeni do te zastonjske oblike pomoči.
Dolgotrajna pomoč kratkotrajna?
Najverjetneje je ne bodo dočakali. Pilotni projekt se namreč konec leta izteče. Za vse, tudi tiste, ki so trenutno vanj vključeni. S tem so vsi uporabniki seznanjeni, poudarjajo partnerji v projektu. Vendar so vsi pričakovali, da bo medtem država sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi to storitev omogočil vsem pomoči potrebnim. "Konec lanskega leta smo se začeli pripravljati na posvet o dolgotrajni oskrbi. Moral bi biti v predsedniški palači 5. februarja, udeležba naj bi bila izjemna, več kot sto udeležencev, a je le teden pred tem odstopil predsednik vlade. S tem se je situacija popolnoma spremenila, saj ministri opravljajo le še tekoče posle. In čeprav bi moral minister za zdravje Aleš Šabeder predstaviti osnutek zakona, je ta posvet žal odpadel. Takoj, ko bo možno, ga bomo ponovno sklicali," je stanje opisala svetovalka predsednika države Vlasta Nussdorfer. Kdaj bo to, v trenutni situaciji nihče ne more napovedati.
Kako po novem letu?
Kako se bodo v Celju lotili problematike po novem letu, trenutno ni jasno. V tem času so uspeli vzpostaviti dober sistem. Zdravstveni dom, kjer je vstopna točka projekta, sodeluje s strokovnimi delavci različnih organizacij, denimo s koordinatorjem odpustov iz bolnišnice in drugimi, tudi prostovoljci.
Duhovne stiske večje od telesnih
"Projekt prinaša holistični, celosten pogled na človeka, saj ta trpi tudi na drugih področjih. Predvsem duhovne stiske so tiste, ki jih še ne znamo prepoznavati," je v sklopu seminarja, ki te dni poteka v Domu svetega Jožefa, izpostavila Irena Švab Kavčič, ravnateljica varstva starejših v Domu svetega Jožefa. "Osamljenost je največji problem. Ljudje so včasih po cele dneve sami," je dodala direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas.
Nihče ne bi smel ostati sam doma brez sleherne pomoči