Damijan Toplak
"Po končanem študiju turizma na Fakulteti za turistične študije v Portorožu in že med študijem sem začela delati na področju turizma. Vodila sem hotel Mitra na Ptuju, delala na Gospodarskem razstavišču in v enih od slovenskih term. Delo z ljudmi, trženje in marketing so mi blizu - in to delo opravljam z največjim veseljem, strastjo in entuziazmom. V Rimske terme so me povabili, da soustvarimo zgodbo o uspehu, in še danes se vsako jutro z veseljem odpravim v službo, saj me to delo izpopolnjuje," pove Evelin Krajnc, ki o tem, da bi se zaposlila v termah v domačem Ptuju, ni nikoli razmišljala.
Po dveh desetletjih začeli znova
V Rimskih termah je zaposlena od leta 2011, ko so jih po dveh desetletjih nedelovanja vnovič odprli. Spominja se, da je bilo sprva zelo težko privabiti goste. Začeti je bilo treba od začetka, z ustvarjanjem vsebine, programov, nabave, zaposlovanja. "A s trudom in pridnostjo sto redno zaposlenih in še 50 zunanjih sodelavcev nam je uspelo. Danes v našem resortu v treh hotelih (Rimski dvor in Sofijin dvor, ki sta štirizvezdična superior hotela, in v štirizvezdičnem hotelu Zdraviliški dvor in v treh nadstandardnih apartmajih v Vili Sisi) ponujamo 190 sob s 350 posteljami. Poznani smo po zdravilni vodi, ki lajša različne lokomotorične težave (hrbtenica, ramena, komolci, sklepi). Ponujamo različne vrste masaž in kopeli, nege telesa, pri pitniku pa je na voljo termalna pitna voda. Vse to temelji na 2000-letni tradiciji, saj so zdravilne lastnosti tukajšnje termalne vode odkrili že Rimljani," pojasni sogovornica.
V prihodnje se bodo še bolj posvetili razširitvi kongresnega in poslovnega turizma, želijo si razširitve ponudbe za dogodke in poroke. Pri razvoju turističnega bisera Slovenije imajo posluh lastnika in direktorja Valeryja Arakelova, ki je hotelir tudi na Češkem. Arakelov je armenskega rodu, a se ima za Štajerca, kar nam je povedal tudi sam. Krajnčeva pa doda, da v zadnjem obdobju odlično lokalno sodelujejo s Thermano Laško in tudi s TIC Laško, saj sta ne nazadnje obe termalni zdravilišči iz laške občine. Čeprav Evelin Krajnc večino časa preživi v službi, jo najbolj osrečuje druženje z družino (ima triletnega sina Oskarja) in potovanja ter raziskovanja novih kultur in krajev.
Terme niso bile zmeraj za vse
Po drugi svetovni vojni so zdravilne učinke Rimskih term do leta 1991 koristili vojaki nekdanje JLA, predvsem tisti, ki so imeli višje (oficirske) čine. Takrat so bile tamkajšnje terme za domačine praktično zaprte. Danes pa ob slovenskih gostih, ki pomenijo tretjino vseh, k njim v največjem številu zahajajo gostje iz Avstrije, Italije, Nemčije, - pa tudi iz Srbije in iz Hrvaške. Rimske terme so edine v Sloveniji, ki imajo (historični) muzej. Zdravilnih učinkov termalne vode v Rimskih Toplicah so se zavedali že stari Rimljani, ki so leta 39 pr. n. št. tam zgradili bazene s toplo in hladno vodo. V prepričanju, da so odkrili čudežni zdravilni izvir, so kasneje prihajali člani kraljevih družin. Rimske terme so bile prvič pisno omenjene v Oglejski listini leta 1486, zaživele pa so po letu 1840. Tega leta jih je v imenu svoje žene Amalije kupil tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, saj je zaradi blagodejnih učinkov termalne vode ozdravel. Po letu 1848 so Rimske terme obiskali angleška princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija, Napoleonova sestra, princesa Murat, avstrijski književnik Franz Grillparzer, srbski književnik Vuk Karađžić, cesar Ferdinand, nadvojvoda Janez in številni drugi.
