Še o drugih neljubih posledicah poplave: Izkopan material iz Savinje končal na kupu v Žalcu

Osem mesecev po poplavah, ki so opustošile občine ob Savinji, se je v Žalcu naplavila nova težava. Ironično je, da vzrok za težavo izvira iz rešitve: vsi smo namreč pohvalno spremljali in šteli bagre, ki so iz struge Savinje odstranjevali prod, pesek in tone kamenja, ki so jih naplavili že majhni potoki Savinje. Nismo pa šteli in preverjali, kje je ves izkopani material, ki je strugo Savinje v pretežni meri po mnogih desetletjih znova naredil pretočno, končal. Veliko kupov izkopanega materiala je sicer najti po občinah Zgornje Savinjske doline, eden večjih pa je vsem na očeh mesece nastajal tudi v Žalcu, natančneje v tamkajšnji zelo uspešni poslovni coni Arnovski gozd. Še natančneje, koncesionar za vode Nivo Eko je kupe materiala odložil na svojem zemljišču, ki ga je kupil v poslovni coni, deloma pa še na sosednja zemljišča, ki so v lasti podjetij Tegar in Kapital investicije; slednji sta podizvajalca pri sanaciji vodotokov.

Kos: "Tu je vsaj sto tisoč kubičnih metrov materiala"

Kup je ogromen, zato zdaj žalskega župana Janka Kosa, ki je decembra lani ravno proslavil novi val širitve uspešne poslovne cone Arnovski gozd, skrbi, ali ne bodo ti kupi onemogočili razvoja poslovne cone. "Tu je gotovo več kot sto tisoč kubičnih metrov materiala. To ne sodi v našo obrtno cono. Po razpisu smo dolžni zagotoviti, da se v določenem času zapolni do 60 odstotkov nove cone, sicer bomo morali vračati denar, ki smo ga dobili za njeno ureditev. Gre za skoraj dva milijona evrov. Sosedje se bojijo graditi tam zraven. Navsezadnje tudi sam Nivo eko ne bo mogel nič postaviti tam, čeprav je za zemljišče odštel milijon evrov," opozarja Kos.

Dodatno ga jezi, da so mu nekateri začeli podtikati, da nič ne ukrepa, ker je tudi sam kaj dobil v žep. "Mi nismo dobili nič. Morda kdo drug. Nivo služi z izkopi, služi z deponiranjem, prevozi, potem bo enkrat material odpeljal in s tem vse dvojno zaračunal," razmišlja, saj gre večinoma za material, ki je pri gradnji zaželen. Dodaja, da so lastnike že lani začeli opozarjati, da je to, kar počno, nedopustno in v nasprotju z veljavnim prostorskim redom, "pa nas niso 'šmirglali'. Šele pred kratkim so mi iz Nivoja Eko odgovorili, da gre le za začasno deponijo in da bodo kmalu končali," opisuje Kos, ki je navsezadnje lastnike prijavil pristojni inšpekciji.

Je to res dovoljeno? 

"V občini Žalec se zavedamo, da je sanacija po lanskih poplavah nujna, in jo podpiramo, saj je ogromno škode bilo povzročene tudi v naši občini. Pa vendar menimo, da je kljub temu z odkopano in odpeljano zemljino z ogroženih območij gorvodno od Letuša treba ravnati skrbno in jo odlagati na za to predvidena območja. Naša poslovna cona Arnovski gozd, katere razširitev je bila zaključena v letu 2023 in ki je med bodočimi investitorji izjemno zanimiva in privlačna, to zagotovo ni," poudarja Kos. "Nekateri lastniki menijo, da je tovrstno odlaganje materiala dopustno in skladno z interventnim zakonom, zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je bil sprejet konec lanskega leta. Občina Žalec se s tem seveda ne strinja, zato smo s spornimi odlaganji seznanili pristojni inšpektorat ter jih pozvali k čimprejšnjemu ukrepanju. Nestrpno pričakujemo njihove ugotovitve in ukrepanje. Prav tako smo podali prijavo in predlog za uvedbo postopka zaradi onesnaževanja javne občinske ceste na policijsko postajo Žalec, saj se zaradi onesnaževanja in malomarnega ravnanja povzroča škoda na gospodarski javni infrastrukturi," še opozarja. Poleg nove infrastrukture v Arnovskem gozdu je zelo uničena tudi cesta na odseku od griškega mostu, kjer ima sedež Nivo Eko, dodaja tudi žalski župan.

Slaba volja tudi med Zgornjesavinjčani 

Prevozi jezijo tudi Zgornjesavinjčane, saj so težki tovornjaki, ki odvažajo material, dodobra uničili občinske ceste. Jeza med ljudmi je tudi zato, ker naredijo ceste blatne. Ko se material posuši, pa postane nevzdržen prah. "Ljudje običajno kličejo na občino. In kličejo s težkim srcem, ker vendarle gre za sanacijo po poplavah. Vendar so razmere res nevzdržne. Ko bi se vsaj držali, da denimo zjutraj, ko so otroci na poti v šoli, ne bi vozili, pa še tega ne upoštevajo. Vozijo pa mnogokrat tudi po pločnikih, da o hitrosti ne govorimo," dodaja direktorica občinske uprave Rečica ob Savinji Urša Selišnik. Slednji so zadevo poskusili rešiti s koncesionarjem, podjetjem Nivo Eko, a naj bi jim bili slednji odgovorili, da sami niso zaznali nobenega povečanja prevozov.

Mar gre za nedorečenost, kam z materialom, ki ga je res nepredstavljivo veliko, smo poskušali izvedeti tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor. Slednje je namreč že velikokrat poudarilo, da so takoj po poplavi tekli intervencijski ukrepi, nato so se začeli izredni ukrepi, ki še trajajo in se bodo zaključili do poletja. Gre za ukrepe, ki preprečujejo, da bi prišlo do še večje škode, zato odstranjujejo naplavine, prineseni material, prod, ki ga leta niso odstranjevali, in vse to nalagajo na začasne deponije. Vendar je mar dovoljeno kjerkoli, zgolj s soglasjem lastnika, deponirati ta material? Je edini pogoj, da ni preblizu struge? Koliko stanejo takšne deponije in kako dolgotrajna bo ta začasnost, smo med drugim vprašali ministrstvo. Odgovora do zaključka redakcije še nismo prejeli.