Pogled na območje obrtne cone v Vrbju, ki je locirana le lučaj stran od bodočega vhoda v žalsko Hopslandijo (gre za turistični projekt, od katerega si žalska občina v prihodnjih letih veliko obeta), že danes pa so v bližini parkirišča za avtodome, ki so odločijo dni preživeti ob Ribniku Vrbje, se je v zadnjih mesecih drastično spremenil. Na mestu dotrajane ceste in zapuščenega travnika so zgradili 90 parkirnih mest, na novo uredili vso infrastrukturo in asfaltirali cesto. Nekaj gradbenih del, skupaj ocenjenih na 1,33 milijona evrov (od tega je 834 tisoč evrov evropskih sredstev), jih sicer še čaka, ta bodo narejena predvidoma do avgusta, pogled na območje pa že danes kaže povsem drugačno, prijetnejšo podobo. "Izboljšali bomo prometno varnost, uredili bomo degradirano območje in tako uspešno spojili gospodarsko cono s turistično, ki se bo razvijala v naslednjih letih. V bližini je tudi regijski center Karitasa, ki ima veliko obiska ljudi, ki so pomoči potrebni," projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, opisuje župan Janko Kos.
S conami do vsaj tisoč delovnih mest
Če bi imeli možnost izbire, nekateri sicer obrtne cone ne bi umestili v zeleni del Vrbja. "A gospodarska cona je tukaj nastala in to je dejstvo. In če je že, jo je treba primerno urediti. Na tem območju deluje kar nekaj uspešnih podjetij, in če želimo, da so konkurenčna, jim moramo ponuditi tudi možnost širjenja," meni župan. Podobno so pred dobrim letom storili v poslovni coni, ki je nastala ob železnici ob vstopu v Žalec, kjer so tudi celovito uredili celotno infrastrukturo. Predvsem pa so v zadnjih letih močno razširili Arnovski gozd, obrtno cono v neposredni bližini avtocestnega izvoza. S tem so v cono privabili mnoga podjetja. "Podjetje Eho je denimo celotno proizvodnjo prestavilo k nam, Lidl je tu postavil svoj največji logistični center, podjetje Novem se je razširilo … Tako smo na račun posodobitev in razširitev obrtnih con, ki smo jih izvedli v preteklih letih, v Žalec gotovo dobili več kot tisoč novih delovnih mest," ocenjuje Kos.
Arnovski gozd bodo še širili
Širitev v Arnovskem gozdu s tem sploh še ni konec. "Pogovarjamo se o projektu Arnovski gozd 3, ki bo 13 do 15 novim investitorjem omogočil, da svoje objekte umestijo v prostor med avtocesto in Ložnico. Postopki že tečejo. Mi bomo, verjamem, v naslednjem letu začeli z izgradnjo komunalne infrastrukture. Tudi v tem primeru se bomo prijavili na evropski razpis, saj bomo tako lahko komunalni prispevek pocenili. To je lahko ogromna pomoč gospodarstvu," opisuje sogovornik. Občina s prodajo samih zemljišč ne bo veliko zaslužila, saj je sama lastnica le manjšega dela zemlje. Ostali del je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter zasebnih lastnikov. Župan pričakuje, da lastniki pri prodaji zemljišč cene kvadratnega metra ne bodo preveč zasolili. "Arnovski gozd je ena najsodobnejših in največjih industrijsko-obrtnih con v Sloveniji. In če enkrat že imaš infrastrukturo, jo je smiselno razširiti do konca, da je povsem zapolnjena, kot pa imeti več manjših obrtnih con. Nisem pristaš, da se odpira vedno znova in znova nove obrtno-poslovne cone in da se dela rane v prostor. Veliko bolje je, da tiste, ki so že, saniramo. To je po mojem edina prava pot."
Zaloška Gorica še neurejena
Med tistimi poslovnimi conami, ki še močno kazijo videz, bolj ali manj v celotni občini ostajal le še cona na Zaloški Gorici. Gre za območje, kjer je nekoč Hmezad imel svojo farmo živali. Na dvorišču ter v opuščenih hlevih in skladiščih so zrasla nova podjetja. "Niso vsi gospodarski subjekti, ki so se tam naselili, najbolj prijazni do okolja. Za ta del je treba sprejeti ustrezno prostorsko dokumentacijo, imeti pogodbo o opremljanju, zgraditi ustrezno komunalno infrastrukturo in zadevo ustrezno sanirati tako kot drugod ali pa nekatere objekte dobesedno odstraniti in porušiti. Mi vemo, da je to velik zalogaj. A če smo v preteklosti rešili podobno farmo Zalog, ki je sedaj tudi lepo urejena v Podlogu, pa Arnovski gozd, območje ob južni železnici in če smo sedaj uredili še Vrbje, verjamemo, da bomo enkrat tudi tisto," je prepričan Kos.
Posodabljajo obrtno-poslovne cone, kar je velik, a nujen zalogaj