Uporabimo slovenski les v domači industriji

Direktorat za lesarstvo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in javna agencija Spirit Slovenija sta v sodelovanju z inkubatorjem Saša v Celju pripravila dogodek, kjer so govorili o rabi lesa in dobrih praksah poslovanja ter vstopanja na trg slovenskih podjetij. O vplivu lesa na okolje je spregovorila prof. dr. Andreja Kutnar, predsednica združenja lesarjev s sedežem v Ameriki in direktorica centra InnoRenew CoE iz Izole.

"Evropsko okolje smo prepričali, da nujno potrebujemo institucijo, ki bo raziskovala, kako na inovativen način uporabiti les v zdravem bivalnem okolju," je povedala. Les znamo obdelovati na drugačne načine kot pred leti. Včasih se bojimo njegovega roka uporabnosti, pa imamo v Benetkah dokaz, da lahko les zelo dolgo zdrži. Kutnarjeva je poudarila, da je treba graditi na tradiciji, vendar v današnjem okolju in z današnjimi priložnostmi. V slovenskem in evropskem okolju se že nekaj let vrstijo dogodki in politične odločitve, postavljene so bile strategije, ki so za slovensko lesarstvo odprle nove priložnosti: "Izpostavila bi 16. september 2020, ko smo bili v evropskem parlamentu pozvani, da moramo Evropo postaviti na vodilno mesto na področju gradbeništva, krožnega gospodarstva, biogospodarstva." Poudarila je posebno prednost lesa pri kreiranju novih izdelkov, predvsem to, kaj se zgodi z njim po koncu življenjskega cikla.

Uporabiti odpadni les

Prav v tem pa vidi nove priložnosti za napredek, saj le 33 odstotkov odpadnega lesa recikliramo: "Les lahko v krožnem gospodarstvu zapremo v krog in to je njegova prednost. Predvsem kadar govorimo o okoljskih vplivih. Pri neobnovljivih virih se ta krog ne zapre." Les omogoča kaskadno rabo. Izrabimo ga lahko v različnih življenjskih ciklih. Nujno se je treba osredotočiti na povratno logistiko in kako odpadni les izkoristiti in ga ponovno uporabiti.

Prevečkrat se čisti les uporablja za pridobivanje energije, predelan in odpadni les pa ni v uporabi. K temu je treba pristopiti interdisciplinarno. "Čeprav delamo z lesom kot obnovljivim materialom, v izdelke iz njega vnesemo okolju neprijazne snovi," je pojasnila. Omenila je podjetje Cronospam, ki se je zavezalo, da bo znižalo okoljske vplive svojih proizvodenj s spremembo tehnologij, uporabo drugih lepil ... "Na InnoRenew CoE razvijamo samoobnavljajoče se premaze na osnovi bioprevlek. Obstaja veliko inovativnih možnosti. Tak je na primer zgoščen les, kjer lahko les nižjih gostot in manjše vrednosti uporabimo v visokokakovostnih produktih. Nujna je tudi digitalizacija proizvodnje," je poudarila direktorica in povabila vse, da bi skupaj razvijali tudi pohištvo za otroke. Ti so večji od prejšnjih generacij in je tako za mnogo učencev šolsko pohištvo neprimerno.

Transformacija poslovanja

Spirit pa s svojim programom trajnostne poslovne strateške transformacije pomaga podjetjem do izboljšanja poslovanja. Alenka Hren, ki vodi ta program, je povedala, da so ključni izzivi v podjetjih visoka transparentnost poslovanja, pomanjkanje virov, klimatske spremembe, propadanje ekosistemov, cene na trgih, negotovost dobaviteljskih verig, družbene spremembe, spremembe globalnega delovanja, visoka ozaveščenost kupcev ...

"Proces transformacije je začetek, kjer se podjetja pogumno odločijo za to pot, ni jih še veliko. Ko sprejemamo podjetja, moramo zelo intenzivno preveriti, ali je vodstvo zrelo. Če ni, ne verjame v to pot, si ne želi spremeniti svojega načina poslovanja, potem še ni primerno za takšen program," je poudarila. Kaj sploh je trajnostno poslovanje? Podjetje mora stremeti k temu, da bodo sprejemali poslovne odločitve, ki ne bodo prinašale negativnih vplivov na okolje, na podjetje in zaposlene. Če poslovna odločitev ne sledi tem zavezam, je podjetje ne sprejme. "V procesu transformacije podjetja prevetrijo vse svoje poslovne procese, korporativno strategijo. Gredo skozi proces dela. Pri tem pade marsikateri okostnjak iz omare in podjetje se mora s tem soočiti," je program predstavila Hrenova. Svojo izkušnjo s projektom so predstavila tri podjetja, Jera mix, d.o.o., Equa, d.o.o., in M Sora, d.d. Vsi so poudarili, da jih je projekt spodbudil k pregledu procesa dela. Izboljšala se je komunikacija s partnerji, dobavitelji in splošna komunikacija v podjetju. Odprta sta še dva roka za prijavo na program, prvi je 10. novembra letos, drugi 23. aprila 2021.

Za podjetja v lesnopredelovalni panogi so na voljo aktualni razpisi za finančne spodbude. Darko Sajko z MGRT je predstavil možnosti financiranja v obliki povratnih in nepovratnih sredstev. Razpis podjetniškega sklada je za nova delovna mesta, razvoj kakovostnih izdelkov, učinkovito rabo energije. Upravičenci so mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim. Višina subvencije sega od 50.000 evrov (za projekte vredne do 140.000 evrov) do 500.000 evrov. Povratna sredstva pa ponuja SID banka - za izgradnjo novih obratov, tehnološko posodobitev, investicijske razpise, stroške materiala in podobno. Ta razpis je namenjen velikim podjetjem, tudi zadrugam, ki obstajajo najmanj dve leti. Višina je od 100.000 evrov do pet milijonov.