Rozmari Petek
Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman se je že pred časom, ko je velikanska maketa kranjske čebele navduševala obiskovalce svetovne razstave Expo v Dubaju, odločil, da se bo potrudil velikanko pripeljati v Celje. Načrti so se uresničili – velikanska čebela, stokrat večja, kakor je v resnici, že navdušuje obiskovalce steklenega dela muzeja v Knežjem dvoru.
"V Pokrajinskem muzeju Celje smo zadolženi za zbiranje, ohranjanje in prezentacijo zgodovine in kulturne dediščine od prazgodovine do 20. stoletja. Naloga slehernega muzeja je tudi, da se odziva na aktualne teme in dogodke. Čebelarstvo v Sloveniji ima bogato tradicijo. Zaradi marljivega dela čebelarjev, Slovenija v svetu velja za čebelarsko velesilo. 20. maj – mednarodni dan čebel, vpis čebelarstva na slovenskem na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva, zaščita kranjske sivke in zahteva po doslednem označevanju izvora medu za potrošnike so dosežki naših čebelarjev," razloge, zakaj sodobna maketa čebele sodi v muzej, našteje Rozman. Dodaten razlog, da so čebelo pripeljali na ogled, je tudi v zaščiti teh drobnih, a pomembnih bitij. "Klimatske spremembe in onesnaževanje okolja močno vplivajo na čebele, ki so kot opraševalke povezane z obstojem človeštva. V muzeju smo se odločili, da bomo ob atraktivni predstavitvi čebele velikanke opozorili na pomen čebel za človeštvo, za ohranjanje čebelam in ljudem prijaznega okolja in pomoči čebelam, da bodo še dolgo skrbele ne samo za tri žlice hrane, ampak tudi za četrto," še izpostavi direktor Pokrajinskega muzeja Celje.
Zanimivosti
Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalca uvršča v svetovni vrh.
Slovenska avtohtona pasma čebel, kranjska čebela, je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu.
Čebelja družina je tako velika kot manjše mesto – v enem panju živi od 20 do 60 tisoč čebel.
- Za kilogram medu morajo obleteli 4 milijone cvetov.
- Ena čebela bi za kilogram medu opravila takšno pot, kot da bi sedemkrat letela okoli sveta.
Prav zato v sklopu razstave načrtujejo vrsto dogodkov. V četrtek so pripravili predavanje Skrb za čebelnjak in medovite rastline, predvsem z vidika izobraževanja mladih, ter predstavitev avtohtonih medovitih rastlin, ki bi jih meščani Celja lahko sadili na balkone, okenske police, majhne mestne vrtove. Prihajajoči četrtek bo predavanje Urbano čebelarjenje nekoč in danes, čez 14 dni še predavanje o apiterapiji. V soboto, 8. aprila, vabijo na družinske ustvarjalnice, na katerih bodo ustvarjali panjske končnice. Sledile bodo še delavnice, na katerih bodo otroci izdelovali pečate iz voska, sveče in druge voščene izdelke. V sodelovanju s Čebelarskim društvom Henrik Peternel Celje bodo organizirali dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev in obiskovalcem predstavili zanimivo in raznovrstno delo s čebelami. "Za osnovnošolce smo v muzeju ob tej priložnosti pripravili posebne učne ure s kratkim predavanjem o čebelah, ogled in pogovor ob 3D-kranjici, ogled razstave Naj medi! in kratko delavnico z učnimi listi. Posebna popoldanska vodenja smo namenili za člane društev upokojencev, turističnih društev, univerze za tretje življenjsko obdobje in za občane, ki bodo razstavo obiskali preko mestnih četrti in krajevnih skupnosti," napovedujejo v muzeju.
V sklopu razstave čebele velikanke, ki so jo zasnovali v Čebelarskem centru Slovenije, so prostovoljke muzeja Irena Gorenšek, Irena Meznarič Vratovič, Ivana Mlikota in Petra Popović preučile številno literaturo, pogovarjale so se s čebelarji, da so dopolnile razstavo, izpod rok muzejskih restavratorjev pa so zasijale muzealije (panji, panjske končnice in izdelki iz čebeljega voska). Tako je nastala manjša občasna razstava Naj medi!, ki bo na ogled do 19. maja. V muzejski trgovini v Knežjem dvoru pa so pripravili izbor zanimivih spominkov, uporabnih predmetov, pravljic in literature o slovenskih čebelarskih posebnostih.
