Rozmari Petek
Kandidate in kandidatke za poslance na Celjskem - nekateri obrazi so povsem novi - so Celjani s pomočjo Večera in BK TV prvič podrobneje spoznali javno. Tako se je denimo že po narečju razkrilo, da je Vojko Starović (SAB) rojen Celjan, ki pa ga je pot odpeljala po Sloveniji. In da je nekdanji polzelski ravnatelj Oton Račečič (LMŠ) nekoč "cimpral" skupaj s celjskim županom Bojanom Šrotom. Ravno Šrot pa je "kriv", da se je v politiko, konkretneje v Povežimo Slovenijo, ki jo Šrot podpira, podala nekdanja direktorica celjske knjižnice, kjer je soočenje tudi potekalo, Polona Rifelj (Povežimo Slovenijo). Jelke Godec (SDS) in Janje Sluga (Gibanje Svoboda) kot aktualni poslanki ni bilo treba posebej predstavljati, nov obraz pa je, vsaj na lokalnem nivoju, Luka Goršek (SD), ki je že uvodoma pojasnil, da zna biti zelo kritičen tudi do svoje stranke. Kot se je v nadaljevanju izkazalo, pa zna biti še bolj kritičen do delovanja poslanke Sluge. Tako ji je mestoma večkrat očital, da je bila tudi sama v začetku del koalicije, s katero se sedaj, podobno kot on, ne strinja. Barve NSi je zastopala Mojca Erjavec, ki kandidira na Koroškem, iz Postojne pa v Celju kandidira Simon Maljevac (Levica), ki je zatrdil, da kandidiranje v Celju ni znak preračunljivosti. "Če bom izvoljen, me boste v Celju zelo pogosto videli. Verjetno večkrat kot ostale," je dejal.
Vsem enako, da bo mir
Večji del soočenja je razprava, ki jo je povezoval Večerov novinar in urednik Tomaž Ranc, tekla o temah, ki niso vezane zgolj na lokalno okolje. Tako so med drugim ocenjevali, kako je aktualna vlada izpeljala izobraževalni proces v času epidemije. "Po šolsko" so ukrepe ocenili takole: Oton Račečič jim je dal oceno tri, Godčeva in Rifljeva plus štiri, Sluga in Stanović sta pribila negativno oceno, Goršek pa se ni mogel odločiti med dvojko in trojko. Pri tem vprašanju je Goršek tudi prvič izzval Slugovo, češ da je sama sebi pripisala enico, poslanka pa je "mlademu kolegu" odgovorila, da če bo izvoljen, bo spoznal, da poslanci nimajo svojih resorjev in niso izvršna veja oblasti.
Vsi so se strinjali, da je epidemija na mladih pustila posledice. In prav vsi bi jim pomagali. Erjavčeva je pred sabo imela zapisan spisek ukrepov, ki so jih in jih še bodo izvedli; ob tem ni pozabila na prihajajočo digitalizacijo. Pri vprašanju, ali je bila minula stavka šolnikov upravičena, pa so se mnenja znova kresala. Godčeva je na pomislek Račečiča, da je vlada z dvigovanjem plač le na enem koncu sprožila domino efekt, odvrnila, da enotnega plačnega sistema v Sloveniji tako ali tako že dolgo ni več. O covid dodatkih, ki so pri nekaterih znova vzbudili pomisleke, pa je dejala, da so imeli ravnatelji sami možnost, kako jih bodo razdelili, enako kot direktorji bolnišnic. A slednji so rekli, da bodo dali vsem enako, da bo mir. "To je slabost v našem javnem sektorju, da se vodstvo ne zna odločiti," je dodala.
Tudi o tem, ali so ukrepi zajeli celo gospodarstvo, je tekla beseda. O turističnih bonih so bili skorajda enotni (izjema je bil kandidat Levice, ki je opozoril, da jih najbolj ranljivi niso mogli uporabiti, saj so bili vezani na preostale stroške), niso pa se strinjali, ali so z njimi denimo poskrbeli tudi za mlade. "Dvakrat po 150 evrov?! To pomeni, da študentje niso dobili niti evra na dan," je dejal Goršek. Podobno je menila poslanka Sluga, a ji je Goršek znova repliciral z vprašanjem, koliko PKP-jev pa je sama podprla. "Bila sem že moteča za našega predsednika, ker sem ga, kot tudi ostale, ves čas opozarjala, kaj narobe počno, in se borila ladjo usmeriti nazaj. Poskusila sem tisočkrat. Ker sem vztrajna," je dejala. Rifljeva pa je na pomislek, da za male podjetnike ni bilo dovolj dobro poskrbljeno, odgovorila, da so nekateri tudi v času zaprtja dobro služili s prevozi hrane. Ker pa niso leto poprej izdajali računov, se padec prometa ni opazil in niso bili upravičeni do dodatne pomoči.
Nevladne organizacije v razmerju do strank
Tematika o nevladnih organizacijah je tudi kar precej razgrela goste. Maljevac je bil namreč ustanovni član Inštituta 8. marec. Kot je dejal, zadnja štiri leta tam ni aktiven. Da pa se je nato pridružil Levici in se politično angažiral, je krivo dejstvo, da se je v okviru Inštituta srečal z aroganco vseh oblasti in strank. Z odgovorom, da se je civilna družba sedaj s strankami angažirala zato, ker duh časa, v katerem živimo, terja spremembe, pa je požel prvi in edini aplavz med poslušalci. Rifljeva je dodala, da so nevladne organizacije pokazatelj demokratičnosti družbe in da morajo obstajati. "Težava pa je, če se za njimi skrivajo politične stranke," je še dejala.
Pri celjskih vprašanjih so bili kandidati večinoma manj konkretni. Že na vprašanje, ali se jim zdi ideja o visečem mostu dobra, so največkrat odgovorili v stilu, naj se Celjani odločijo. "Oni ga bodo gledali. Jaz bi si ga mogoče želela v Šentjurju," je dejala Godčeva. "Če se mestni svet strinja, jaz ne morem reči ne," je dodala Rifljeva. Goršek meni, da je čas neprimeren, ker cene gradbenih materialov naraščajo, Sluga pa, da bi bilo bolje sredstva in energijo usmeriti v kaj drugega, na primer v sanacijo Celjske kotline. "Na tem je treba delati naprej," je dodala poslanka, ki je že trikrat poskušala z zakonom reševati stara bremena. Da je industrijsko dediščino Celja treba spodbujati, meni Starović, Račečič pa, da bi Celje po produktivnosti in plačah zraslo, če bi postalo regijsko središče. Rifljeva je dodala, da Celje pogreša vzhodno obvoznico. Digitalizacija in delo na daljavo bi prevoze v službo v druga mesta rešila, je mnenje Erjavčeve, Maljavac pa je dejal, da imajo toliko izkušenj z okoljskimi temami, da jim bo zagotovo "ratalo" sanirati Celjsko kotlino.
