Asimina je priljubljena pri ameriških Indijancih

Zato asimino imenujemo indijanska banana, pa tudi jabolko jajčne kreme ali paw-paw. V Severni Ameriki je 15. september dan asimine.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Plodovi asimine
Gorazd Slamič

​Asimina je listopadno drevo iz družine anoncej ali magnolijevk. Poznana je kot jabolko jajčne kreme, paw-paw ali indijska banana. Slednje ime si je prislužila, ker so bili njeni plodovi priljubljena hrana ameriških Indijancev. Izvorna domovina asimine je Severna Amerika. Kljub tropskemu prizvoku dobro uspeva v Evropi in se počasi uveljavlja tudi na slovenskih vrtovih, zlasti na Primorskem in vzhodnem Štajerskem. Najbolje uspeva v globokih humusnih tleh. Odporna je na nizke temperature, tudi do minus 30 stopinj Celzija. Ni pa primerna za območja s previsokimi temperaturami, saj za nastanek cvetov potrebuje okoli 500 ur nizkih temperatur. Uspeva v regijah, kjer je letna količina padavin najmanj 800 milimetrov.

Asimina (Asimina triloba), zrasla na zasebnem vrtu v Brestrnici pri Mariboru
Gorazd Slamič

V naravi jo najdemo ob rekah, ribnikih in jezerih, lahko v senci večjih dreves. Ukorenini se v dveh letih po zasaditvi. Lahko je v obliki grma ali drevesa. Drevo asimine zraste do pet metrov visoko in tvori do štiri metre široko krošnjo piramidalne oblike. Po nekaj letih lubje drevesa iz prvotno rjavkaste barve preide v sivo in je prekrito z bradavičastimi izrastki. Krošnje ni treba obrezovati. Suličasti listi, dolgi od 15 do 25 centimetrov, so sprva temno zelene barve, jeseni se obarvajo rumeno. Imajo trdne robove in koničast konec. Cvetovi so razporejeni v grozdih in imajo privihane cvetne lističe škrlatno rjave barve. Cveti od aprila do začetka maja. Zaradi specifičnega vonja jih oprašujejo muhe, hrošči, mravlje, ne pa čebele in čmrlji, kot je to običajno pri drugih rastlinah. Razlog je v tem, da jim vonj cvetov ne ustreza. Cvetovi so dvospolni, a večina sort asimin za uspešno oprašitev in razvoj plodov potrebuje oprašitev cvetov s pelodom sosednjega drevesa druge sorte. Med take sorte, ki niso samooplodne, prištevamo: dawis, mango, overlase, prolific, taytoo, wells. Izjema so samooplodne sorte asimine: prima, sunflower in georgia.

Plodovi se po velikosti in teži zelo razlikujejo in lahko v dolžino dosežejo tudi do 12 centimetrov, največji celo pol kilograma. Rastejo v skupinah, ki spominjajo na šope banan. Prve plodove rodi v tretjem letu. V času tritedenskega zorenja v septembru plodovi spreminjajo barvo iz zelene v rumeno in rjavkasto ter na koncu zreli odpadejo. So podolgovate ovalne oblike z zelo sladkim in aromatičnim mesom. Mnogi jih opisujejo kot mešanico okusov banane, manga in ananasa.

Ameriški Indijanci so škropivo, pridobljeno iz listov asimine, uporabljali za zaščito konjev pred komarji. V njeni izvorni domovini, Severni Ameriki, ima asimina celo svoj dan, ki ga proslavljajo 15. septembra. Ni čudno, da je zaradi navedenega asimina postala priljubljeno sadje znanega ameriškega državnika Georgea Washingtona. Tudi stari Grki so jo uporabljali v prehrani, zdravilstvu in kozmetiki.

Kateri deli so uporabni in kdaj jih nabiramo?

V kulinariki so uporabni plodovi asimine, ki zorijo v septembru, od enega do treh tednov. V tem času kožica ploda spreminja barvo od zelene do rumeno rjave, kar nakazuje stopnjo zrelosti. Ko dozorijo, odpadejo na tla. Uživamo jih lahko sveže. Okoli 100 g plodov asimine vsebuje le 39 kalorij, 18 g ogljikovih hidratov, 1,2 g maščob, 2,5 g vlaknin in 1,2 g beljakovin. Asimina obrodi tretje ali četrto leto. Nedozoreli plodovi asimine ne razvijejo pravega okusa, zato so neuporabni. Kot naravni pesticid je uporabno listje zaradi snovi asimicin z insekticidnim delovanjem.

Za ta namen liste nabiramo v suhem in sončnem vremenu, da preprečimo gnitje listja. Nabiramo jih jeseni, tik preden odpadejo z dreves. Tako nabrane rumene liste razporedimo na ravni površini v senci in jih posušimo. Za pripravo tega naravnega škropiva, ki ga lahko uporabimo v boju proti koloradskemu hrošču, kapusovem belinu, fižolarju, rilčkarjem na lovorikovcih, volnatih ušeh, posušeno listje zmeljemo in prelijemo s toplo vodo (okoli 50 stopinj Celzija). Vonj zmletega listja mnoge spominja na vonj paradižnika in zelenega popra. Zmes pustimo stati čez noč in občasno premešamo. Tekočino, ki spominja na rjavo brozgo, nato precedimo skozi krpo ali gazo in prelijemo v steklenice. Škropivo skladiščimo v hladnem prostoru. Izdelamo ga lahko iz dveh velikih žlic zdrobljenih listov in dveh litrov tople vode. Bodite pozorni, da boste škropivo nanašali v času, ko čebele niso aktivne, torej zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Pri rokovanju s škropivom uporabimo rokavice ter si zaščitimo oči in dihalne poti, da se izognemo morebitni alergični reakciji. Uporabno je za zaščito vrtne zelenjave, okrasnih grmovnic in sadnega drevja.

Uporaba v zdravilne namene

Plodovi asimine so bogati z vitamini A, B1, B2, B3 in C. Bogati so tudi s kalijem, kalcijem, cinkom, magnezijem, fosforjem, železom. Zaradi velike vsebnosti vitaminov A in C pomagajo krepiti imunski sistem. Ker imajo malo kalorij, so odlični pri zniževanju telesne teže. Redno uživanje svežih plodov naj bi zniževalo krvni sladkor in holesterol. Uživanje plodov priporočajo tudi v obdobju po kemoterapiji, proti slabokrvnosti in ob pomanjkanju mineralov. Plodovi so bogati z ogljikovimi hidrati, vitamini in minerali, ki jih imajo tudi do desetkrat več kot drugo sadje. Imajo trikrat več vitamina C kot jabolko in dvakrat več kot banana. Vsebujejo več vlaknin kot jabolko ali hruška. Lupina in pečke niso užitne. Zrelo meso zaužijemo sveže. Sadež z nožem prerežite na pol in z žlico najprej odstranite pečke, nato izdolbite užitno sredico. Pred uporabo priporočamo posvet s strokovnjakom ali zdravnikom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta