Najbolj okusen in dišeč je paradižnik z domačega vrta

Tako je vsestranski, da ga lahko uporabimo skoraj povsod v kulinariki. Kulinarična navdušenka Valentina Smej Novak je skupaj z možem Lukom Novakom celo napisala knjigo o paradižniku. Spisala jo je skupaj s podjetjem Paradajz iz Renkovcev, bolj znanem po paradižniku znamke Lušt. Tam paradižnik raste v rastlinjakih, zasajen je v povsem naravno podlago - mešanico šote in kokosovih vlaken -, ki paradižniku zagotavlja dobre pogoje za rast in razvoj. Paradižnike oprašujejo čmrlji, ki so del stalne favne v rastlinjaku. So pa čmrlji tudi dokaz, da se pri takem načinu pridelave ne uporabljajo škodljivi preparati za škropljenje, saj bi sicer čmrlji poginili.

Raste v vrtu in na balkonu

Paradižnik je povsem preprosto posaditi tudi doma. Pa zato ne potrebujete rastlinjaka, večjega vrta, tudi na balkonu ali terasi večstanovanjske zgradbe bo s pravilno nego lepo uspeval. Strokovnjaki iz vrtnih centrov Kalia pravijo, da paradižnik obožuje sončno lego in srednje težka, dobro odcedna tla. Da bo dobro rasel, mu izberimo tudi primerne sosede. To so poleg bazilike še peteršilj in solata. Za razvoj cvetov in plodov je pomembno gnojenje s fosforjem, medtem ko kalij poskrbi za dobro založenost z vodo ter za večjo odpornost rastline proti škodljivcem in boleznim. Lahko si omislimo tudi specialno gnojilo za paradižnike, ki vsebuje primerno razmerje vseh potrebnih hranil, in z njim gnojimo enkrat tedensko, pravijo pri Kalii. Pomanjkanje vode namreč povzroča odpadanje cvetov in s tem manjši pridelek. Pri ohranjanju vlažnosti nam bo pomagalo tudi prekrivanje tal z organskimi materiali, kot so na primer slama, lubje, suhi ostanki trave in podobno.

Različne sorte, različni okusi

Da se okusi paradižnikov razlikujejo, pa ne samo zaradi različnih sort, temveč tudi zaradi porekla tega sadeža, ni dvoma. Konec koncev pravi domači paradižnik fino diši, je slastnega okusa, medtem ko sadeži, pripeljani iz daljnih držav, delujejo povsem brez okusa, pa še njihova barva ni tista "ta prava", rdeča. Čeprav ga zaradi grenkokislega priokusa prištevamo med zelenjavo, naj bi v botaničnem smislu šlo za sadež. Sodi med redke izjeme, toplotna obdelava pri njem ne povzroči izgube dela zdravilnih vrednosti. Privoščite si ga vsak dan, svetuje Valentina Smej Novak, v solatah, na popečenih kruhkih, v sendvičih in namazih, lahko pa pripravite tudi osvežilno hladno juho. Konec avgusta in v začetku septembra, ko je na tržnicah, v trgovinah in na kmetijah prava poplava paradižnika, ne pozabite pripraviti kakega ozimnega shranka, kot je denimo paradižnikova mezga. V vseh paradižnikovih jedeh, surovih ali kuhanih, ne pozabite na njihove obvezne spremljevalce: baziliko, origano, olivno olje in česen.

Uravnava holesterol in deluje proti raku

Paradižnik pa ni samo okusen, je tudi zelo zdrav. Likopen, ključni antioksidant v paradižniku, ki mu daje tudi rdečo barvo, uravnava raven holesterola in deluje proti raku. Nedavne študije so dokazale, da je redno uživanje hrane, bogate z likopenom, ključno za zdravje kosti. Varuje pa nas tudi pred UV-žarki - koža sonce dokazano prenaša bolje, če jemo paradižnik.