Šrajevi na domačiji ohranjajo dediščino in pišejo novo zgodbo

Misel na to, da je dediščino treba ohraniti, je vodila Slavico Šraj, ko se ji je ponudila priložnost, da prevzeme posestvo v Gačniku, nedaleč stran od Pesnice v Mariboru. Domačijo, na kateri je živela skupaj s svojimi starši ter brati in sestrami. "Kar osem otrok je bilo pri hiši. Vedno je bilo zelo veselo. Oče in mati, prej pa že njuni starši, so skrbeli za hišo, živino, obdelovali posestvo. Živeli smo skromno, a zelo lepo," se spominja Šrajeva. Ko je umrla mati, so se potomci morali odločiti, kaj bo z domačijo, jo bodo prodali in tako nekomu pustili vse, kar je bilo ustvarjeno, ali pa bo nekdo od njih posestvo prevzel in iz njega tudi nekaj naredil. Prav slednje je bila velika želja Slavice Šraj. Ko sta z možem obiskala Šenkovo kmetijo na Jezerskem, je dobila še eno potrditev več, da je z voljo in ljubeznijo mogoče ohraniti dediščino in kmetiji vdihniti novo življenje. Takrat se je njeno srce trdno odločilo, da tudi moža prepriča v to, da prevzameta posestvo v Gačniku. "Čeravno je bil na začetku nekoliko presenečen, me je takoj podprl in tako se je začela zgodba, ki nosi ime Domačija Šraj," s ponosom pove gospodarica deset hektarjev velikega posestva, kjer danes skrbijo za konje in ljudem ponujajo prostor sredi neokrnjene narave, kjer lahko praznujejo, se srečujejo, umaknejo iz mestnega vrveža in razvajajo brbončice z lokalnimi dobrotami.

Dovolj prostora za petnajst konj

Po tem ko sta zakonca Šraj prevzela domačijo, sta sklenila, da staro hišo pustita takšno kot je in jo sčasoma obnovita, saj je za Slavico še vedno dom, ki jo spominja na starše, v njej pa z veseljem gostita svojo številno družino. Gospodarsko poslopje so delno obnovili, delno porušili in zgradili novo, pri tem pa uporabili tudi stari les, ki se je nahajal na posestvu. Objekt, ki so ga Šrajevi zgradili sami, pri tem pa so jim pomagali tudi sorodniki, je skoraj v celoti lesen in tako ohranja videz domačnosti in topline. V njem se poleg prostornih boksov za konje, hleva, sedlarne, prostora za žagovino, nahajajo tudi družabni prostori, garderobe in sanitarije. Staro prešo so preuredili v prijeten prostor za počitek, ki pa s številni predmeti iz preše še vedno spominja na stare čase. "Štiri leta smo delali dan in noč, v posestvo vložili zadnji evro, a se je izplačalo," je danes zadovoljna Šrajeva, čeravno prizna, da jih čaka še veliko dela, saj ji zamisli, kaj vse bi lahko bilo na domačiji, nikoli ne zmanjka. Postopoma obnavljajo tudi hišo, a časa za to je, kot pristavi gospodarica, še dovolj. Ta čas je njihova glavna dejavnost oskrba konjev. Trenutno skrbijo za enega konja, družbo pa mu delata gospodaričin konj in oslica, slednja ves čas budno pazi na svoja stanovalca. V urejenih in prostornih boksih lahko v oskrbo sprejmejo približno petnajst konjev. Ti se prosto pasejo na devetih hektarjih pašnikov, kjer se nahajajo tudi naravna napajališča.

Pokazati ljudem, kako se živi na vasi

Za turistično dejavnost sta se Šrajeva odločila naknadno. To pa zato, pojasni gospodarica, ker posestvo nudi veliko priložnosti za brezskrbna druženja v naravi. Predvsem pa je domačija zanimiva za najmlajše, zato Šrajeva že razmišlja, da bi v prihodnje organizirala otroške rojstne dneve, družinske dogodivščine. Na posestvu je namreč kar nekaj živali - poleg konjev in oslice tudi kokoši in mucke. "Otrokom, pa tudi njihovim staršem, lahko prikažemo, kako poteka življenje na vasi, kaj vse je treba na kmetiji postoriti, kako skrbeti za živali, jih hraniti, negovati. Vse to je danes zelo pomembno, saj živimo v svetu, kjer se pozablja na vrednote mirnega in enostavnega življenja. Predvsem pa tudi sama opažam, da ljudje zlasti iz mest hrepenijo po počitnicah na mirnem podeželju, želijo si domače hrane, narejene po starih receptih," razmišlja Slavica Šraj, ki v svoji kuhinji najraje pripravlja domače specialitete po receptih njene mame, ki je bila odlična kuharica. Med njimi najraje pečenega "pišeka." Prepričana je, da je doma pridelana hrana, ki jo ponujajo na podeželju, vir zdravja, ki nam v teh časih veliko pomeni, podeželje pa prostor, kamor se lahko zatečemo, ko potrebujemo mir in si želimo napolniti baterije.