Jon Knez
Hrvaška volilna komisija je po 99 odstotkih preštetih glasov sporočila, da je aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović (kandidiral s podporo opozicijske SDP) na predsedniških volitvah prejel 49,1 odstotka glasov, kandidat vladajoče HDZ Dragan Primorac pa 19,4 odstotka. Sledi neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić, ki se je letos razšla s konservativno stranko Most z 9,25 odstotka glasov in kandidatka levo-zelene stranke Zmoremo! Ivana Kekin, za katero je glasovalo 8,9 odstotka volivcev. Ostali štirje kandidati so pod petimi odstotki. Drugi krog predsedniških volitev bo 12. januar 2025. Ivana Kekin je že napovedala, da bo v drugem krogu podprla Milanovića.
Več glasov v prvem krogu nazadnje prejel Mesić leta 2005
Milanović je v prvem krogu po preštetih 99 odstotkih glasovnic prejel 797 tisoč glasov. To je okoli 235 tisoč več kot jih je prejel v prvem krogu pred petimi leti. V drugem krogu je nato premagal Kolindo Grabar Kitarović, prejel je malo več kot milijon glasov. Nazadnje je več glasov v prvem krogu zbral le Stjepan Mesić leta 2005 (1,1 milijona glasov). V prvem krogu je nazadnje zmagal Franjo Tuđman leta 1997.
Drugače je kazalo ob 19. uri, ko so hrvaške televizije objavile izide vzporednih volitev. Milanoviću so te predvidele 51,5 odstotkov glasov, kar bi pomenilo zmago že v prvem krogu. Primorac je imel 19,3 odstotka glasov. Vzporedne volitve so bile presenečenje, saj so javnomnenjske raziskave Milanoviću pred volitvami napovedovale do 40 odstotkov glasov, Primorcu pa med 20 in 25 odstotkov.
Rezultati vzporednih volitev na Hrvaškem se praviloma ne razlikujejo bistveno od končnega izida. Politični poznavalci medtem opozarjajo, da vzporedne volitve ne vključujejo glasov iz diaspore. Volivci iz diaspore na hrvaških volitvah prispevajo od 2,5 do 3 odstotke glasov, po tradiciji pa so, predvsem volivci iz Bosne in Hercegovine, naklonjeni HDZ in desnim kandidatom. Ob 20. uri je hrvaška volilna komisija objavila prve delne uradne rezultate. Ti se sprva niso veliko razlikovali od izidov vzporednih volitev. Po preštetih 70 odstotkih glasov, pa je Milanoviću podpora padla pod 50 odstotkov. A velika prednost pomeni le, da bo drugi krog formalnost.
V HDZ priznali, da je razlika prevelika
Po objavi izidov vzporednih volitev je bilo v štabu Milanovića veselo. Arsen Bauk, dolgoletni poslanec SDP, s podporo katere je Milanović kandidiral, je dejal, da gre za poraz HDZ, saj da je Milanovića izvolil narod. "Rezultat je sporočilo Plenkoviću, naj omili trdo kohabitacijo. Volivci so imeli priložnost že na parlamentarnih volitvah letos aprila, ampak zdaj smo videli, kako je, ko ne volijo po volilnih enotah, temveč volijo direktno za enega kandidata. To so predsedniške volitve, na katerih pa je HDZ v zadnjih dvajsetih letih zmagala le enkrat," je dejal za Index.hr.
V štabu Primorca je bila, kot so poročali hrvaški mediji, tišina. Notranji minister in podpredsednik vlade Davor Božinović je rekel, da niso pričakovali takšnega rezultata, in poudaril, da gre vseeno za vzporedne volitve. "Je pa dejstvo, da je razlika velika. Naš kandidat je bil zelo posvečen kampanji, skušal je prepričati čim več volivcev, a očitno mu ni uspelo," je dejal za HRT. Nekdanja premierka Jadranka Kosor je za N1 Hrvaška dejala, da gre za poraz premierja Andreja Plenkovića, ne pa Primorca.
Če bi Milanovićev zmagal v prvem krogu, bi to bilo prvič po letu 1997, ko je Franjo Tuđman zmagal z 61 odstotki. Na vseh preostalih predsedniških volitvah je o zmagovalcu odločal drugi krog. Stjepan Mesić je leta 2000 premagal Dražena Budišo, pet let kasneje pa Jadranko Kosor. Leta 2010 je Ivo Josipović premagal pokojnega zagrebškega župana Milana Bandića, pet let za tem pa izgubil proti Kolindi Grabar Kitarović. Slednjo je pred petimi leti premagal Zoran Milanović.
V drugi krog verjel tudi Milanović
Volišča na osmih predsedniških volitvah na Hrvaškem so se odprla ob 7. uri zjutraj, na njih pa je svoj glas dopoldne oddalo vseh osem predsedniških kandidatov. Milanović je v izjavi po glasovanju ljudi povabil na volitve in k podpori, pri tem pa v smučarskem žargonu dejal, da sta dva kroga neizogibna. Dodal je, da ni nervozen. Primorac je tako kot Milanović volil v Zagrebu. Volilni dan je označil za izjemno pomembnega, saj da državljani odločajo o prihodnosti domovine.
V Sloveniji je za Milanovića glasovalo 57 volivcev, sledi Kekin z 52 glasovi, tretji pa je Primorac z 29 glasovi
Hrvaški premier in predsednik vladajoče HDZ Andrej Plenković pa je ob glasovanju na volišču dejal, da je pomembno, da volitve potekajo v demokratičnem vzdušju in da potrdijo smer, v katero gre Hrvaška, ki je po njegovem zahodna smer, smer spoštovanja vladavine prava in ustave.
Na volišča, ki so se zaprla ob 19. uri, je bilo pozvanih okoli 3,76 milijona volivcev. Razen na Hrvaškem so novega hrvaškega predsednika volili še v 38 drugih državah. V Sloveniji je za Milanovića glasovalo 57 volivcev, sledi Kekin z 52 glasovi, tretji pa je Primorac z 29 glasovi. Do 16.30 je svoj glas oddalo okoli 36 odstotkov volilnih upravičencev, kar je malo manj kot na volitvah pred petimi leti. Takrat je do te ure glasovalo skoraj 39 odstotkov volivcev.
