(GLOSA) Šport, ki si zasluži več

Najbrž je odvisno od posameznika, časa, uspehov … A letos sem nedvomno ugotovil, da to ni odbojka, pa čeprav ima svetovna zveza rekordnih 222 članic. Preden odbojkarji skočijo v zrak, naj pojasnim; zame je to najbolj dinamičen, zanimiv moštveni šport in letos sem v poročanju užival. A žal tudi zato, ker sem po finalu evropskega prvenstva v mešani coni, kjer novinarji od športnikov pobiramo izjave, ostal skoraj sam. Po mili volji sem lahko intervjuval dvakratne evropske podprvake ena na ena, si nabral vtisov in novinarskega materiala, kolikor sem želel. Za primerjavo: košarka? Povsem drugače. Od Kanarskih otokov prek Lilla, Helsinkov in Carigrada, da o bližjih destinacijah niti ne pišem, reprezentanco spremlja en kup medijev. Na velikih tekmovanjih se novinarji že od prve tekme gnetemo, si z vprašanji skačemo v besedo, če do nje sploh pridemo.

Pri odbojki pa – vse do polfinala smo EP spremljale le tri slovenske novinarske ekipe, večerovci, nacionalni radio in komercialna televizija, ki je dogodek prenašala. Šele v polfinalu se je pridružila nacionalna televizija, v finalu še novinar spletnega medija. Čakaj, čakaj, a nismo leta 2019 gostili EP-ja, da bi popularizirali ta šport? Vendarle gre za podprvake! Stare in nove! Ki so v polfinalu na Poljskem utišali 10.000 domačih grl, nekaj, česar že skoraj dve leti od začetka pandemije nismo ne videli ne slišali.

Slovenski odbojkarji več niso mogli storiti. Že med pripravami so napovedali napad na zlato, žrtvovali dragoceni čas z najbližjimi - eni so zamudili poroke družinskih članov, drugi prve tedne z novorojenčki -, premagali kvote stavnic in poskrbeli za tako napet finale, da sem zaradi tesnega roka za oddajo časopisnega besedila med zadnjim nizom spisal dva – za primer tako zmage kot poraza. Žal je prišel v poštev slednji, a pravi poraz (slovenske) odbojke se mi je zdela prazna mešana cona. Ker v njej ni bilo niti italijanskih novinarjev, krivde ne morem pripisati izključno strogemu varčevanju naravnani slovenski medijski krajini. Očitno veljaki v mednarodnih zvezah pri popularizaciji nečesa ne delajo dobro. Vsaj osupniti znajo - absurd leta 2021 se mi zdi ugotovitev, da v "elitni" ligi prvakov sodnike plačujejo klubi, in to "na roko". Dobrodošla v letu 22 21. stoletja, odbojka.