Kateri vzponi bodo odločili bitko za rumeno majico na dirki po Franciji? Po makadamu, s solzami in med spomini na vojno

Ko dirka po Franciji nima kronometra in letos ga še ni bilo, bo šele predzadnji dan, pa še ta bo gorski, največji kolesarski spektakel na svetu krojijo vzponi. Rumena majica je brez odlične vožnje navkreber nedosegljiva in tako je Primož Roglič moral že pokazati, da je tudi v tej disciplini dosegel in presegel vse konkurente. Ura resnice je le še njegov dodatni džoker in razlog, da mu v gorah ne smeš biti zgolj enak, če ga hočeš premagati. Še najbližje temu je prav drugi Slovenec Tadej Pogačar, ki napoveduje sanjski spopad v zadnjem tednu po današnjem prostem dnevu. Vzponi, ki so se omenjali za odločilne pred 107. Tourom, so ta sloves doslej izpolnili. In ker sta briljirala Zasavec in Gorenjec, sta številki ena in dve slovenski. Že v četrti etapi sta na Orcieres-Merlette s prvima dvema mestoma nakazala, da bosta med glavnimi favoriti za končno slavje. Prvo pritrditev temu so prinesli Pireneji. Pogačar je prejšnjo soboto na Peyresourde, ki je sledil prvemu klancu ekstra kategorije letos - Port de Baletu - prvič nadoknadil "vetrovni zaostanek". Po spustu s prelaza Marie-Blanque dan kasneje si je celo privozil prvo etapno zmago, Zasavec tik za njim pa je za zgodovino kot prvi Slovenec zapeljal v rumeno majico. In ko je prišel novi odločilni trenutek, sta bila spet glavna akterja, ta petek si je na Peyrolu Kisovčan utrdil vodstvo, mladenič iz Komende pa je po silovitem napadu poskočil za pet mest tik za rojaka ter oblekel belo majico.

Col de la Madeleine, 2000 m 17,1 km, 1442 višinskih metrov 8,4 odstotka povprečnega naklona

Ta vzpon je eden največjih in najbolj znanih na Touru, edini iz visoke družbe to leto in edini od dveh magičnih - dvotisočakov. Tokrat bo speljan po manj znani in manj obljudeni cesti, a še bolj strmi. Madeleine je eno bolj odmevnih bitk ponudil pred desetimi leti, ko sta Alberto Contador in Andy Schleck na njem strla odpor Cadela Evansa, ki je dirko - tudi zaradi zlomljenega komolca - končal v solzah. Contador pa tudi, saj je rumeno majico predal Schlecku po dopinškem prekršku.

Col de la Loze, 2304 m 21,5 km, 1671 višinskih metrov 7,8 odstotka povprečnega naklona

Da Madeleine ne bi bil premalo za najboljše hribolazce sveta, pride isti dan še daljši in bolj smrtonosen klanec. Če je predhodnik strmejši v spodnjem delu, je kralj vzponov letošnjega Toura po izhodu iz znanega smučarskega središča Meribel v zgornjem. Kolesarji bodo tam stopili na neznan teren, v zadnjih štirih kilometrih naklon doseže celo 24 odstotkov. Podali se bodo proti letališču, ki ga je Tour obiskal leta 1973, nato pa se začne nova cesta, ki vodi proti nebu.

Montee du plateau des Glieres, 1433 m 6 km, 713 višinskih metrov 11,2 odstotka ​povprečnega naklona

Kolesarji si še ne bodo odpočili, ko se bodo v četrtek v 18. etapi podali na kar štiri zahtevne alpske vzpone s poslastico povsem ob koncu. Kar celih šest kilometrov bodo plezali brez predaha na edini cesti, ki krepko prebije strmino čez deset odstotkov. To tudi zgovorno priča, zakaj je bila gora, ki je na vrhu planota, med drugo svetovno vojno neosvojena trdnjava ter močno oporišče francoskega upora. Da bo ob zgodovinski noti zagotovljena atraktivnost, bo poskrbel 1,8-kilometrski makadamski del pred spustom proti cilju.

La Planche des Belles Filles, 1035 m 5,9 km, 503 višinske metre 8,5 odstotka povprečnega naklona

Če slučajno klasične Alpe ne bodo dale novega zmagovalca Toura, ga bo zagotovo posamični kronometer, ki se bo zaključil z zelo zahtevno vožnjo navkreber, kjer bo zanimivost dodala možna menjava kolesa. Planota lepih deklet je bila do leta 2012 le navaden vzpon v Vogezih, med pomembnejše ga je postavil Chris Froome, ko je kot pomočnik z napadom zamajal status kapetana pri Skyu Bradleyja Wigginsa, a Toura takrat še ni osvojil. Prireditelji so tokrat delo kolesarjem olajšali s tem, da ne bo makadamskega odseka, a mož v rumeni majici bo v njej zagotovo zasluženo tudi dan kasneje na Elizejskih poljanah.