(POGOVOR) Luka Mezgec: Naš šport je včasih krut

Kar 19 zmag ima v osemletni profesionalni karieri, od Slovencev zaostaja zgolj za Primožem Rogličem (41) in Borutom Božičem (21). Najbrž bi jih imel še bistveno več, če se ne bi bil specializiral za pomočnika težkim sprinterjem, nekoč Marcelu Kittlu, kasneje Avstralcu Calebu Ewanu. A Kranjčan se zaveda svojih telesnih karakteristik, pri 183 centimetrih ima le 72 kilogramov in malce premalo mišic, da bi se v izjemno hitrih zaključkih dirk lahko kosal z najmočnejšimi. Mu pa to pride prav, ko se cesta postavi malce navpično, kot je bilo v sobotni, 14. etapi dirke po Franciji. Ko je bilo za Bennetta, Ewana in druge težkokategornike prestrmo, je 32-letni Gorenjec unovčil kakovost ter opravil tudi s takšnim asom, kot je Peter Sagan. Žal mu je bilo le, da je Sunweb s številnimi močnimi napadi lansiral v ospredje Danca Sorena Kragha Andersena.
"Grenko-sladki so občutki, razočaran sem, ker vem, da sem izpustil veliko priložnost dobiti etapo na dirki po Franciji. A to je šele moj prvi Tour in vem, da sem v dobri formi," se je tudi hitro potolažil Luka Mezgec, ki se pač zaveda krutosti svojega športa, v katerem šteje le zmaga. A bil je tudi že na drugi strani - se spomni kdo drugega na zaključni etapi Gira leta 2014 v Trstu? Bistveno več se jih, da je slavil Gorenjec, ki je takrat poskrbel za zgodovinski mejnik pred številnimi slovenskimi gledalci. Njegov uspeh v Franciji je največji sprinterski uspeh med rojaki na največji dirki na svetu in ga je upravičeno postavil pred vse svoje druge zmage. Morda bi bolj odmeval, če ne bi še bolj blestela Primož Roglič in Tadej Pogačar, a tisto je že skoraj drug šport.
Če sprinterji ne požanjejo toliko slave, so pa morda celo bolj atraktivni, nepredvidljivi in zelo nevarni. Nekaj takšnega je Mezgec spoznal na lastni koži, ko je po odličnem startu v lansko Vuelto s stopničkami domov prispel z rešilcem zaradi zlomljenega kolka. "Naš šport je včasih krut. Vse garaško delo in odrekanja, odločnost, vse izgine v eni sekundi. Ampak se že veselim dneva, ko se bom vrnil," je takrat dejal. In se je v velikem slogu, zeleno majico je letos osvojil na dirki po Poljski, v Franciji pa je bil še trikrat v deseterici. Morda mu letos uspe tudi kaj več, čeprav prave priložnosti do nedelje v Parizu ne bo več imel. Petkova in nedeljska sprinterska etapa sta zanj prelahki, vse druge pretežke. Bodo pa najbrž vsi ti uspehi prišli prav, ko bo iskal okolje za nadaljevanje kariere, po petih letih pri avstralskem Mitchelton-Scottu (prej Orici) mu poteče pogodba in morda je prišel čas za spremembo. Za (pomočnika) sprinterja je zdaj v zlatih letih, izkušenj mu ne manjka in v odlični formi je pa še lačen uspehov, zato mu lahko kar verjamemo, ko pravi, da mu snubcev ne manjka.