Zagotovo sem pod vtisom zadnjih dogodkov ob izteku leta, povezanih z varovanjem specializirane tožilke in dejstvom, da je policija in posredno vlada ne želita zaščititi pred mafijci. Nekateri mediji na levem polu se celo na veliko angažirajo, da bi jo osebno kompromitirali. Sramota! Toda prepričan sem, da mora zgodba o tožilki, ki nosi svojo glavo na pladnju, obveljati za dogodek leta, saj demonstrira tri značilnosti: nedelujočo vlado, šlamastiko na policiji in pogrezanje demokracije vase. Naj pojasnim. Že dolgo nisem slišal toliko konstantnih laži, kot jih poslušamo v zadevi predsednikovega vpletanja v delo policije. Tožilka je postala orodje predsednikovih iskanj alibijev za njegova poprejšnja ravnanja v zadevi Bobnar in končno izvaja perfidno avtoviktimizacijo, vmes ko se izogiba vsem pojasnilom. Da premier ne ukrepa proti notranjemu ministru ob škandaloznem razkritju nepravilnosti v delovanju Centra za varovanje in zaščito, čeprav tožilki celo daje prav, ko izjavi, da policija prenaša informacije kriminalnim združbam, je nezaslišano!
Če mene kdo vpraša, sta laganje in manipulacija kot politična naravnanost postali samoumevno stanje v podobni meri, kot sta bili v času vlade Janeza Janše, vendar so takrat ministri vsaj ponujali kuverte z odstopom. Zdaj jih več niti ne rabijo! S tem pridemo do največjega "dosežka" letos: normalizacije politične neodgovornosti. Premier celo prevzema žargon sovraštva do institucij, ki ga preiskujejo, od svojega predhodnika. Zato trdim, da je nižanje politične kulture neodgovornosti in laganje postalo neslaven dosežek leta in celo prehitelo nerealiziranost številnih reformnih obljub.
Naslednji "dosežek" je tale: da postaja vlada vedno bolj podobna prejšnji, vpliva na državljansko pasivnost, največkrat pospremljeno s strahom pred vrnitvijo avtokrata, kar v seštevku proizvaja učinke posebne vrste kognitivne disonance: volivci na veliko racionalizirajo vsa nedopustna in manipulativna delovanja vladajočih, še zlasti premierja. Težko je spregledati njeno moč in dejstvo, da volivci pospešeno postajajo apatični v stilu prepričanja "Še vedno je boljši kot Janša" ali včasih "Vsi so isti".
Zato je, če me vprašate, drug klavrn rezultat leta kognitivna slepota ljudi, ki v prepričanju, da ravna boljše od prejšnje, kar sami legitimirajo janšizem trenutne oblasti.
