Tanja Fajnik Milakovič
S 1. januarjem so se pokojnine redno uskladile z rastjo plač in življenjskih stroškov v minulem letu, in sicer za 3,2 odstotka. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa tako zdaj znaša okrog 555 evrov, pred tem je bila 538 evrov. Konec leta, natančneje decembra, lahko upokojenci računajo še na 2 odstotno izredno uskladitev pokojnin. O izredni uskladitvi bo danes odločal državni zbor. V poslanskih skupinah so že napovedali podporo predlogu DeSUS in Državnega sveta, da se pokojnine konec leta izredno uskladijo neodvisno od gospodarske rasti v lanskem letu in ne v enakih zneskih za vse, ampak v odstotkih.
Za pokojnino nad pragom revščine
"V sindikatu upokojencev že ves čas zahtevamo, da se z izredno uskladitijo nadomesti neusklajevanje pokojnin v času prejšnje gospodarske krize. Zaostanek je 5,6 odstotka. Naš predlog je bil, da bi v dveh letih to popravili z dvema izrednima uskladitvama. Upamo, da bodo poslanci potrdili zdaj vsaj dvo odstotno izredno uskladitev. Ne glede na izredne prejemke v letošnjem letu, turistične bone, ki jih mnogi ne morejo izkoristiti, veliko starejših živi v revščini, v nedostojnih razmerah. Zato bomo vztrajali pri rešitvah v pokojninskem sistemu, da bo zagotovljena pokojnina za izpolnjene zakonske pogoje morala biti nad pragom revščine, tistim, ki pa imajo nižje pokojnine zaradi predčasnih upokojitev, pa je potrebno z ukrepi socialne politike omogočiti dostojno življenje. Tako kot se predvideva določitev kriterijev za minimalne plače na ravni EU, je potrebno določiti kriterije tudi za minimalne pokojnine", opozarja Francka Ćetković, predsednica sindikata upokojencev.
Veljavni zakon zdaj namreč predvideva, da bi se pokojnine izredno uskladile le, če bo gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da je glede na sedanju situacijo letos sploh ne bi bilo. Poleg tega pa tudi, da bi se vsem upokojencem pokojnine zvišale za enak znesek, 6,5 evra, in ne v odstotku glede na višino pokojnine, ki jo prejemajo. A tako Zveza društev upokojencev (ZDUS) kot Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) temu nasprotujeta. Tudi vlada je poudarila, da se pokojnine ne morejo povečevati v nominalnih zneskih, saj je to v nasprotju z namenom usklajevanja in bi bili prejemniki povprečnih in višjih pokojnin prikrajšani. Upokojenci z nižjimi pokojninami bi bili na boljšem, a problem tistih, ki imajo najnižje pokojnine je treba reševati drugače, s socialno politiko.
241 evrov je bila najnižja pokojnina julija.
555 evrov je zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe.
3024 evrov je bila najvišja izplačana pokojnina julija.
624.222 upokojencev živi v Sloveniji, od tega jih je 458.286 prejemalo starostno pokojnino.
115 milijonov evrov letno pomeni za pokojninsko blagajno dvoodstotno zvišanje pokojnin
Izredna uskladitev v nominalnih zneskih je bila sprejeta še pod prejšnjo vlado, na predlog SAB, kar so utemeljevali s solidarnostjo, saj življenjske potrebščine stanejo za vse enako ne glede na višino dohodkov. Zdaj napovedujejo, da bodo podprli tudi izredno uskladitev v odstotkih. V DeSUS so izpostavili, da zaostanki pri usklajevanju, nastali v letih krize med letoma 2010 in 2017, ko se pokojnine le delno ali pa se sploh niso usklajevale, še niso v celoti odpravljeni. Zaostanek zdaj znaša še 5,6 odstotka, v primeru sprejetja dopolnjenega predloga pa bo znašal 3,6 odstotka, je pojasnil Robert Polnar. V SMC se strinjajo, da bi uskladitev v nominalnem znesku nasprotovala sistemskemu zakonu, ki določa usklajevanje pokojnin v odstotkih. Pri sprejemanju veljavnega zakona pa je šlo po njihovem prepričanju le za kovanje političnih točk.
V SDS pa menijo, da mora biti tako redno kot izredno usklajevanje odvisno od vplačanih prispevkov, problem nizkih pokojnin pa se mora reševati z izplačilom enkratnega dodatka. Da so letos upokojenci z najnižjimi pokojninami med epidemijo že dobili solidarnostni dodatek, so spomnili v SNS. Izplačilu v enakem znesku vsem pa ne nasprotujejo v Levici, a ta znesek mora za vse upokojence znašati 40 evrov, kar želijo zagotoviti z vloženim dopolnilom. Zaradi prenizkega usklajevanja v letih varčevanja je bilo namreč upokojencem izplačanih približno 300 milijonov evrov premalo, je pojasnil Miha Kordiš.
