Po podatkih Banke Slovenije (BS) so tuje neposredne naložbe v Sloveniji konec preteklega leta znašale 16 milijard evrov ali 0,7 milijarde evrov več kot leto prej. K povečanju so največ prispevala vplačila lastniškega kapitala (prevzemi, združitve, dokapitalizacije) in reinvestirani dobički. S 24,7 odstotka naložb je bila Avstrija največja vlagateljica v Sloveniji, vlagala pa je predvsem v predelovalno, avtomobilsko in trgovinsko dejavnost. S 13 odstotki sledi Luksemburg z glavnino naložb v finančno in zavarovalniško dejavnost - lastnik Nove KBM z Abanko, Biser Bidco, ima sedež, tako imenovano projektno podjetje, v Luksemburgu, tretja je z 11,4 odstotka Švica, Nemčija (8,5 odstotka) in Italija (7,9 odstotka) zaključujeta peterico največjih vlagateljic v Sloveniji.
S 6,1 na 6,6 milijarde evrov so se lani povečale tudi slovenske neposredne naložbe v tujini, kjer je kot ciljna država s 34,5 odstotka vseh neposrednih naložb prednjačila Hrvaška - tudi po zaslugi nepremičnin v lasti slovenskih gospodinjstev, na drugem mestu je bila s 14 odstotki Srbija, na tretjem z 8,1 odstotka BiH, na četrtem s 6,8 odstotka Rusija in na petem mestu s 6,3 odstotka Severna Makedonija. Pri Srbiji in Rusiji so prevladovale naložbe v industrijo, pri BiH in Severni Makedoniji v finančni sektor.
Države iz nekdanje Jugoslavije naši naravni trgi
Pri Zavarovalnici Triglav, kjer na trgih Slovenije, Črne gore in Severne Makedonije utrjujejo vodilni položaj, na Hrvaškem, v Srbiji in v obeh entitetah BiH pa ga šele pridobivajo, pojasnijo: "Trgi Jugovzhodne Evrope so naši naravni trgi, saj smo z njimi zgodovinsko povezani in razumemo potrebe tamkajšnjih zavarovancev. Kot vodilna zavarovalno-finančna skupina v regiji Adria imamo dejavno vlogo pri razvoju teh trgov in smo v letošnjem prvem polletju v tujini obračunali že 18,3 odstotka celotne premije. Na teh trgih se bomo razvijali organsko, morebiti pa s prevzemi oziroma širitvami v zavarovalni dejavnosti in pri upravljanju premoženja."
- 16 milijard evrov je tujih neposrednih naložb v Sloveniji.
- 6,6 milijarde evrov je slovenskih neposrednih naložb v tujini.
- Največ naložb je iz Avstrije, Luksemburga, Švice, Nemčije in Italije.
- Največ investiramo na Hrvaško, v Srbijo, BiH, Rusijo in v Severno Makedonijo.
Med večjimi tujimi vlagatelji v Podravju je kanadsko-avstrijska Magna. V Magni so se za naložbo v Hočah odločili, ker je blizu tovarna v Gradcu, ker ima hoška lokacija odlične infrastrukturne povezave in zaradi usposobljene delovne sile, saj je Maribor mesto z avtomobilsko tradicijo. Pri odločitvi za naložbo prav v Hočah niso bile odločilne državne subvencije, izvemo, saj bi bile podobno visoke tudi v drugih državah. So pa njihove zaveze glede števila zaposlenih jasne, četudi se je vmes nenadejano pojavil koronavirus. Do konca tega leta je proizvodnja v Hočah ustavljena, 160 delavcev prezaposlenih v Gradec, medtem ko jih 40 še dela na hoški lokaciji, kjer tudi skrbijo za 160 milijonov evrov vredno opremo.
"Greenfield" investicij ni veliko
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, ugotavlja: "Vhodne tuje neposredne investicije (TNI) tujcev se povečujejo predvsem zaradi menjave lastništva, ki je posledica prodaje podjetij. Novih, t. i. greenfield investicij pa v Sloveniji ni veliko. Med njimi lahko izpostavimo Magno v Hočah, švicarski Lonstroff v Logatcu in japonsko Yaskawo v Ribnici in Kočevju. Tudi prodaje podjetij prinašajo dodano vrednost slovenskemu gospodarstvu, ne nazadnje zaradi dviga produktivnosti teh podjetij in boljšega poslovanja. Večina vhodnih TNI prihaja iz držav EU, baza tujih lastnikov je razpršena, kar je dobro. Največji tuji lastniki so v državah, s katerimi veliko poslovno sodelujemo. V zadnjem času postajajo priljubljen sektor tujih investitorjev predelovalne dejavnosti, ki so v povprečju konkurenčne v regiji. Naše izhodne TNI so pretežno v državah na ozemlju bivše Jugoslavije, delno v Rusiji, na Nizozemskem. Verjeten prevzem Komercijalne banke Beograd s strani NLB bo pomembno okrepil naše TNI v Srbiji. Glavnina teh naložb je posledica gospodarske vpetosti slovenskega gospodarstva na trgih bivše Jugoslavije, zunaj tega območja pa se investicij lotevajo le večje, kapitalsko močnejše družbe."
Pravi izvor vlagatelja je lahko drugačen
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki ga vodi Zdravko Počivalšek, so pojasnili: "Ni presenečenje, da največ tujih naložb v Slovenijo prihaja iz sosednjih držav. Med razlogi so bližina trga, podobna kultura, tudi pripravljenost teh investitorjev za kritje nekaj višjih stroškov dela v Sloveniji, saj ima slovenski delavec visoko raven znanja in je v Sloveniji visok življenjski standard." Na ministrstvu dodajajo, da glede na izvorno državo lastnika veliko investitorjev prihaja iz ZDA, Japonske, Velike Britanije, Kitajske, tudi nemških in ruskih investicij je več, a se investicije pač izvajajo praviloma prek Luksemburga, Avstrije in Nizozemske. Za MGRT so slovenske neposredne naložbe v tujini nujne zaradi omejenih zmogljivosti domačega trga in za hitrejšo rast in globalno konkurenčnost našega gospodarstva. S ciljem spodbujanja slovenskih neposrednih naložb v tujini so v programu za spodbujanje internacionalizacije 2020-24, ki ga mora vlada še potrditi, predvideli več ukrepov. Je pa trenutno v fazi za odločanje o investiranju v Sloveniji okrog 20 potencialnih investitorjev, tako domačih kot tujih, od tega je polovica večjih investicij. Menijo, da bo zaradi sprememb dobaviteljskih verig v času koronakrize za Slovenijo še več priložnosti pri vhodnih in izhodnih investicijah, predvsem v Evropi.
Praksa v glavnini držav po svetu je, da je za pridobitev sveže TNI treba investitorju zagotoviti položaj, ki je boljši, kot ga imajo obstoječe družbe, ki poslujejo. Tudi druge države v regiji poznajo fleksibilne rešitve, s katerimi so konkurenčne pri privabljanju tujih investitorjev. Potem ko investitor oceni lokacijo poslovanja in kadrovski potencial, ocenjuje med državami višino absolutnih stroškov poslovanja. Pomembni so dobre infrastrukturne povezave, zmerni stroški dela, fleksibilnost trga dela, davčne obremenitve in druga zakonodaja, ki odločilno vpliva na ekonomiko, ocenjuje predstavnik GZS. Ivanc doda, da je gospodarska diplomacija pomemben element podpore pri prodoru na tuje trge, močno pa k temu pripomore mreža stanovskih gospodarskih združenj v ključnih tujih državah, ki lahko s koristnimi poslovnimi kontakti oskrbujejo članstvo. Kot pomemben zgled v regiji se ponuja nemška mreža AHK (140 lokacij v 92 državah), ki obstaja že 126 let.