Ilija Valkov je bolgarski raziskovalni novinar in predavatelj na oddelku za televizijsko in radijsko novinarstvo ter medijske regulacije na sofijski Univerzi za nacionalno in svetovno ekonomijo. Poklicali smo ga po telefonu, da za Večer iz prve roke razloži, zakaj se že dva meseca in pol v Sofiji in drugih večjih bolgarskih mestih odvijajo protesti, tudi nasilni, zoper vlado konservativnega premierja Bojka Borisova iz stranke Gerb.
Borisov je naprej postal premier leta 2009, pred tem je bil župan Sofije. Leta 2013 je odstopil spričo množičnih protestov zoper vladno energetsko politiko, vendar je na volitvah leto dni kasneje njegov Gerb znova zmagal. Tudi drugi mandat na čelu vlade se je za Borisova končal podobno kot prvi. Leta 2017 je znova odstopil z mesta predsednika vlade, saj je Gerb izgubil s svojim kandidatom na predsedniških volitvah. A je še isto leto Gerb ponovil zmago na parlamentarnih volitvah in Borisov je tretjič postal premier v tej najrevnejši članici Evropske unije.
Mafija naj odstopi!
Sedaj mu protestniki očitajo korupcijo, mafijsko obnašanje, protežiranje oligarhov in zahtevajo njegov odstop. Zadnji množični protesti so bili v minuli torek ob državnem prazniku neodvisnosti. V Sofiji se je zbralo vsaj deset tisoč demonstrantov, ki so kričali: "Mafija, odstopi!" in zganjali oglušujoč hrup z vuvuzelami. Zvečer so izbruhnili tudi neredi. Skupine protestnikov so pred parlamentom policiste obmetavale s kamni, steklenicami in petardami. Ranjeni so bili trije policisti, ker naj bi bili vanje prileteli tlakovci.
"Sedanji protesti na žalost v Bolgariji niso nič novega. Bolgari so demonstrirali tudi v prejšnjih mandatih Borisova. Pred sedmimi leti so tako njegovo stranko Gerb prisilili v opozicijo. Tedaj so vlado prevzeli socialisti in Gibanje za pravičnost in svobodo, ki je izvirno turška stranka. Sedanji protesti zoper vlado Borisova pa so precej raznoliki. Nekateri se zavzemajo za novo politično gibanje, drugi niso člani nobene stranke oziroma so predstavniki različnih civilnodružbenih opredelitev. Tudi cilji teh skupin niso povsem identični. Poleg odstopa premierja nekateri zahtevajo še odstop generalnega državnega tožilca Ivana Geševa. Dolžijo ga, da je odgovoren za status quo v pravosodju, da zavoljo tega mafijcev ne preganjajo, pri čemer nekateri vidijo Borisova kot člana mafije. Ampak, saj veste, mafija nima obraza in je lahko tudi zgolj politična fikcija. Imamo protestnike, ki menijo, da je vsa vlada koruptivna, in se zavzemajo za vladavino prava in zatorej za reforme v pravosodnem sistemu. Tudi zanje je glavna ovira Gešev. Imamo še četrto skupino demonstrantov. Ta zahteva novo moralnost v politiki. Vsi skupaj pa si predvsem želijo predčasne volitve, kar pa bi lahko zagotovil samo takojšnji odstop premierja Borisova."
Opozicija se drži ob strani
Redne parlamentarne volitve naj bi sicer bile v Bolgariji prihodnjega maja. Sedanja opozicija, to so socialisti in Gibanje za pravo in svobodo, na protestih ne sodeluje, poudari Valkov: "Seveda si tudi opozicija želi premierjevega odstopa, a v protestih opozicijski voditelji ne sodelujejo, da jim ne bi kdo očital preračunljivosti, češ da izkoriščajo energijo protestnega vala zase."
Pa so obtožbe na račun Borisova in ekipe upravičene? "No, za to oceno, bi najprej potrebovali neizpodbitne dokaze neodvisnih preiskovalnih organov in neodvisnega sodstva. Toda veliko Bolgarov meni, da te institucije niso neodvisne. Za to nezaupanje imajo precej dobre razloge, saj so te institucije pri nas pod vplivom politike. Ne vem, kako se bo končalo. Protesti namreč le niso vsedržavni. Dogajajo se zgolj v prestolnici in nekaj večjih mestih. Tudi množice niso tako velike. V deset milijonski Bolgariji je, se zdi, še veliko več ljudi, ki Borisova podpirajo. Pa vendar je njegova karizma začela plahneti, nima več podpore izpred deset let. Korupcija je vse večja, pomanjkanje vladavine prava tudi. Borisova bremenijo še številni nerazčiščeni škandali iz preteklosti. Vse to vpliva na njegov imidž. Dodatna faktorja sta pandemija in vse bolj zaostren gospodarski položaj v državi."
Radev kot alternativa Borisovu
Kakšno pa je razmerje med Borisovom in predsednikom države Rumenom Radevom? "Predsednik Radev je alternativa Borisovu. Bil je izvoljen od vseh državljanov. Tudi predsedniške volitve bodo naslednje leto, jeseni. Maja bo v parlament prišlo več strank, ki so med seboj tudi skregane in bodo težko oblikovale stabilno vlado. Zato bodo morda potrebne nove volitve, ki bodo hkrati s predsedniškimi, na katerih bo Radev znova nastopil. Če bi vlada, kljub sedanji večini v parlamentu - ob Gerbu vlado tvorijo še nacionalisti - vendarle padla, bi imel Radev pravico imenovati tehnično vlado.Ta bi državo vodila tri mesece, do novih volitev. A predsedniku bi očitali, da na ta način dela za opozicijo, on pa bi rad še šel na volitve za predsednika kot nestrankarski kandidat," zaključi naš sogovornik iz Sofije.