Društvo Projekt transparentnosti živalskih obratov (AETP) je v sredo potrdilo, da so srhljivi posnetki, ki so jih sicer prejeli anonimno, nastali na farmi Ljutomerčan, ter ob tem poudarili, da gre za stalno prakso v slovenski živinoreji.
Miha Kuhar, direktor Ljutomerčana, je danes potrdil, da gre delno za posnetke z njihovih farm. "Zadevo smo prijavili policiji, zdaj pa bodo oni ugotavljali, kdo je snemal na našem območju. V vsakem primeru bomo vložili tožbo proti neznani osebi, kaj in kako pa nam bo svetovala policija," je za Večer povedal Kuhar in dodal, da je inšpekcija ugotovila, da zadovoljujejo standarde za dobrobit živali. V pogovoru je še dejal, da gre za prakse tudi drugod po svetu, in komentiral, da so prikazani ekstremni primeri, posnetki pa so bili posneti zvečer, ko na posestvu ni oskrbe, zjutraj se te stvari uredijo, trdi. Za farme Ljutomerčan d. o. o. je sicer odgovorna Veterinarska postaja Radgona d. o. o., za izjavo smo prosili direktorja Ljubomirja Fekonjo: "Posnetki so zbrani v daljšem časovnem obdobju, skoncentrirani so pa na petnajst minut, zato so za laika videti zelo grozljivo. V resnici razmere niso takšne, to je starejši objekt, ki je dobro vzdrževan, osnovne potrebe živali so zagotovljene, je pa res, da so v vsaki intenzivni proizvodnji izgube sorazmerno velike, ampak primerljive s tistimi v tujini." Rane, vidne na posnetkih, niso videti sveže, veterinarji pa bi jih naj redno oskrbeli … "Težko je ocenjevati. Stalnega nadzora na tej farmi ni, svinje ponoči prasijo same, glede na to, da skotijo tudi do okoli osemnajst prašičkov, so normalne zgube ob porodu, in ko svinja vstaja, jim zada takšne poškodbe. Za laično občinstvo je to grozljivo. Ampak svinje so ukleščene prav zato, da jih je čim manj poleženih." Intenzivna živinoreja je specifična proizvodnja, obstajajo uredbe, ki določajo neke standarde, še pove Fekonja. Družba bo šla v izgradnjo novih hlevov, zato Fekonja verjame, da se bodo razmere izboljšale.
Na podlagi posnetka in ogleda na terenu je bila identificirana farma, so danes sporočili še z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "Uveden je bil izredni inšpekcijski nadzor, ki je trajal več dni. Uradni nadzor so opravili trije uradni veterinarji. Pregledali so opremo, prostore, živali, preverili so postopke čiščenja in vzdrževanja. Opravili so pregled higienskih razmer, oceno postopkov dobre kmetijske prakse, pregled dokumentacije in evidenc," sporočajo. Ugotavljajo, da so na omenjeni farmi živali nameščene v petih starejših objektih. Postopek reje se izvaja na način, ki je skladen z zakonodajo, je zapisano v sporočilu. V času nadzora niso bile ugotovljene večje nepravilnosti. "Sprejeti so bili vsi potrebni ukrepi za zagotovitev skladnosti in odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Uveden je bil prekrškovni postopek. Na podlagi pregleda na gospodarstvu in opravljenih razgovorov, za določene dele posnetka ne moremo potrditi, da so bili posneti na omenjeni farmi," sporočajo. "UVHVVR v rejah živali redno izvaja nadzore glede dobrobiti živali. Na podlagi večletnega plana nadzora se po opravljeni oceni tveganja pripravi letni plan. Poleg planiranih rednih nadzorov se na podlagi prejetih prijav izvajajo tudi izredni nadzori. Pregledi v rejah živali se skladno z Uredbo EU o uradnem nadzoru 625/2017 opravljajo nenapovedano, razen kadar je obvestilo potrebno in ustrezno utemeljeno za izvedbo uradnega nadzora," je zapisano v sporočilu za javnost. Letno opravijo med 300 in 400 pregledov rej živali. UVHVVR na splošno ocenjuje, da je stanje na gospodarstvih, kjer redijo prašiče, zadovoljivo. "V Sloveniji imamo veliko število gospodarstev z majhnim staležem živali, velikih rej je malo. Takšnega stanja kot je bilo prikazano v posnetku, v slovenskih rejah praviloma ne ugotavljajo," so še dodali. Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali Velenje, pa opozori, da so posnetki zaokrožili pred inšpekcijskim nadzorom, zato so na kmetijah imeli čas urediti objekt.
Veterinarji se bojijo, da bodo izgubili stranke
Kako sicer potekajo pregledi? Opravljajo se po planu dela glede na analizo tveganja ali ob prijavah, odgovarjajo z urada. Na prošnjo, če lahko konkretneje razložijo, kdaj se inšpekcija pojavi napovedano in kdaj ne, odgovarjajo: "Pregledi se v skladu z Uredbo EU o uradnem nadzoru 625/2017 opravljajo nenapovedano, razen kadar je obvestilo potrebno in ustrezno utemeljeno za izvedbo uradnega nadzora." In kaj to pomeni za biovarnostni ukrep, ki določa, da morajo biti ljudje pred vstopom v objekt 48 ur brez stika z živalmi? Velja tudi za uradnega veterinarja, povedo na uradu, a to ni razlog, da se opravi uradni nadzor nenapovedano. "Po zakonu o inšpekcijskem nadzoru se lahko inšpektor sam odloča, če se bo napovedal ali ne. Če dela po liniji najmanjšega odpora, se bo napovedal, če pa bo želel videti realno stanje, pa se ne bo," pa razlaga Nedeljkova.
Na urad smo znova naslovili vprašanje, kdo je lahko uradni veterinar ter jih poprosili za konkretnejšo razlago. "Uradni veterinar je doktor oziroma doktorica veterinarske medicine, ki izpolnjuje pogoje iz 84. člena zakona o veterinarskih merilih skladnosti in je zaposlen na upravi na delovnem mestu uradnega veterinarja," so ponovili ter pripomnili, da dela uradnega veterinarja ne morejo opravljati lokalni veterinarji. Natalija Nedeljko pa ob tem opozarja: "Lokalni veterinarji imajo lahko koncesijo, in če jo imajo, so dolžni preverjati tudi stanje na farmah. Vsak veterinar, ki pride v objekt, je po uradni dolžnosti dolžan obvestiti, kaj se dogaja, in kršitve prijavljati. Za to so tudi plačani." Nedeljkova trdi, da se običajno preverja samo to, kar je dobro, kršitev in problemov pa ne prijavljajo. Zakaj? "Ker se bojijo, da bodo izgubili stranke. Včasih so bile to državne inštitucije in veterinar, ki je videl, da se kaj takega dogaja in je to tudi takoj povedal." Odgovornost je torej na zasebnikih, ki pa imajo od kmetij ekonomski interes.
Nizka cena mesa, slabo plačani delavci in nerealna pričakovanja
Videno na posnetku ni pretirano presenetilo veterinarke Eve Tasič: "Mlade živali so zelo dovzetne za poškodbe, driske, pljučnice in kanibalizem pa se pojavljajo pri živalih vseh starostnih skupin. V intenzivni reji, sploh če je malo slabša, so delavci slabo plačani, niso dovolj usposobljeni, ni jih zraven pri porodih in zato ne opazijo tega, kar bi morali, do razširjanja bolezni pa na tako malem prostoru pride zelo hitro." Prepričana je, da to kaže predvsem na neprimernost intenzivne reje, ki ima, kot je dejala, pozitivno plat le za tiste, ki proizvajajo in kupujejo.
