V letih 2020 in 2021 so aktivisti naskrivaj dokumentirali stanje slovenske prašičereje v objektu, ki letno vzredi 15.000 prašičev. Preiskava je bila izvedena nenapovedano in prinaša pomembne ugotovitve na področju intenzivne živinoreje pri nas, odpira pa tudi vprašanja o problematiki vzreje živali nasploh.
Posnetki, ki so jih člani društva Projekt transparentnosti živalskih obratov (AETP) prejeli anonimno, so bili pridobljeni v več mesecih, razmere, v katerih živijo prašiči, so diametralno drugačne od tistih, ki so prikazane v oglasih mesnopredelovalnih industrij. Za katero farmo gre, člani društva niso razkrili, zagotovili pa so, da je to večja prašičja farma v Sloveniji.
Razpadajoča trupla daleč od standardov
Prašiči, ki so prisiljeni ležati v lastnih iztrebkih, razpadajoča trupla živali, ki jih jedo preživeli prašiči, odprte rane, iz katerih gomazijo notranji organi, težke poškodbe so kilometre stran od stanja, ki naj bi ga rejci zagotavljali vzrejnim živalim. Do 200 kilogramov težke svinje so med pozno brejostjo, umetno oploditvijo ter med prasitvijo in po njej prisiljene bivati kontinuirano dva meseca v boksih kvadrature 1,3 kvadratnega metra, kjer se ne morejo obrniti, razlagajo člani društva. Kovinska ali betonska tla v boksih s širokimi in ostrimi režami so daleč od okolja, primernega za bivanje. Kot je razvidno tudi iz posnetkov, je razširjena rutinska uporaba antibiotikov, videti pa je tudi veliko mrtvorojenih prašičkov – včasih cela legla.
Originalnih posnetkov, s katerimi društvo razpolaga, je sicer za več sto ur, objavili jih bodo v imenu transparentnosti, povedo.
Kot trdijo člani društva, je smrtnost živorojenih pujskov velika, rutinsko pobijanje, ki ga opravijo živinorejci, pa pogosto. Po uredbi Sveta Evropske unije je mogoče žival usmrtiti tudi z močnim udarcem v glavo, opozarjajo aktivisti, kar pomeni, da je prikazana živinoreja povsem običajna praksa tudi po evropskih standardih. Pričakujejo, da je stanje v drugih živinorejskih obratih podobno prikazanemu, ob tem pa pozivajo tiste, ki se s trditvijo ne strinjajo, da omogočijo neodvisno dokumentacijo svojega obrata. Originalnih posnetkov, s katerimi društvo razpolaga, je sicer za več sto ur, objavili jih bodo v imenu transparentnosti, povedo.
Preveč manevrskega prostora
"Zdravljenje je lahko dražje, kot pa je cena mesa, zato se zanj redko odločajo. Žival raje zakopljejo ali pa jo odpelje higienik, saj se tako izognejo stroškom," je Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali Velenje, odgovorila na naše vprašanje, zakaj se odgovorni ne odločajo za zdravljenje živali. Pojasnila je, da opažajo nezdrave živali tudi v drugih farmah, veliko pa je odvisno tudi od lastnikov – kot je dejala, je stanje v nekaterih farmah boljše.
Sogovornica razlaga, da je za številne nepravilnosti kriv zakon, ker je premalo jasen. "Že inšpektorji ne vedo, na koga naj se obrnejo. Preveč je manevrskega prostora in zato si zakon vsak razlaga po svoje," komentira Nedeljkova. Prepričana je, da bi bilo za vsako žival, čeprav je namenjena vzreji, treba poskrbeti (vsaj tisti čas, ko je na svetu) in ji zagotavljati primerne življenjske razmere. "Ne pa da so živali zaprte v majhne prostore, pri čemer se stremi k čim večji produktivnosti, sicer so nevredne," je kritična Nedeljkova. Dejala je, da so problem tudi manjše kmetije z desetimi ali petnajstimi glavami živine, saj rejci ob tem hodijo še v službo, odvisni so od svoje plače in nimajo dovolj časa za ustrezno oskrbo živali. "Marsikaj ostaja očem skrito, ljudje ne vedo, kaj se dogaja," opozarja. A to ne velja za vse večje kmetije, kot je povedala sogovornica, pozna tudi primere dobrih praks. "So pa farme, kjer se držijo starih načel, da se bo žival prej zredila, če se bo manj gibala. A vemo, da to ne drži - včasih je bilo meso veliko bolj kvalitetno, živali pa so imele prostor za gibanje," komentira. Nedeljkova meni, da bi bil smiseln prehod na manjše reje, a to bo težko izvedljivo, saj se ljudje bojijo lakote, kot je bila po drugi svetovni vojni, ko se je začela intenzivna reja. Ta je prinesla cenejše meso in hitrejšo rejo živali. "Ljudje pogosto mislijo, da če jedo slovensko meso, je to bolj kvalitetno, ampak žal ni vselej tako, sploh če je iz večjih farm," je jasna sogovornica.
S Pravilnikom o zaščiti rejnih živali so določeni minimalni standardi zgolj za zaščito nekaterih živali, sprejeti pa bi bilo treba standarde za vse, so prepričani na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Komisija je lani maja že sprejela strategijo Od vilic do vilic, ki predvideva ambicioznejše ukrepe na področju dobrega počutja živali in trajnostnega kmetijstva. Preverjali bodo tudi ustreznost sedanjega zakonodajnega okvirja, rezultate bodo zbirali do konca letošnjega leta. Rejce je med drugim tudi treba ozaveščati glede boljših standardov, kar skušajo doseči z usposabljanji.
Na prašičjih farmah pa ...
Vprašanja o razmerah smo naslovili tudi na tri farme, ki se ukvarjajo s prašičerejo v Sloveniji – Panvita Prašičereja Nemščak, Ljutomerčan ter Farme Ihan. Vodja prašičereje pri Ljutomerčanu Darja Antolin je povedala, da je v ospredju dobrobit živali, zato vsako žival najprej zdravijo, šele nato, ko vidijo, da se slednja res muči in ji ni pomoči, se odločijo za usmrtitev. Živalim tudi nudijo gibanje na prostem, je še dejala. "Kanibalizem se pojavlja v vročinskih valih v vzreji. Preprečimo ga tako, da svinjam omogočimo pršila za zniževanje temperature. Živali izločimo, damo v bolniški boks, damo jim igrače, potem jim oskrbimo rano ter jih namažemo z mažo, ki drugim prašičem ne ustreza." Kazni s strani inšpekcije v zadnjih letih niso dobili, je pa Antolinova povedala, da morajo biti inšpekcije napovedane zaradi skrbi za biovarnost. "Pri nas ni vstopa v farmo, če ni oseba 48 ur brez stika živali. Vsi delavci, ki delajo pri nas, in vsi, ki vstopajo, se morajo stuširati, damo jim tudi obleko, vsak pa mora tudi podpisati izjavo, da ni bil v stiku z živaljo. Sploh zdaj, ko je razhaja prašičja afriška kuga, smo še bolj previdni," je pojasnila.
Koliko prostora imajo prašiči v Panviti?
Skupinske reje v Panviti ne izvajajo. Za vsakega prašiča pitanca imajo v skupinskem boksu na razpolago neovirano talno površino, ki je odvisna od žive telesne mase živali:
- do vključno 30 kg: 0,33 m2 ali več,
- nad 30 do vključno 50 kg: 0,44 m2 ali več,
- nad 50 do vključno 85 kg:
- 0,61 m2 ali več,
- nad 85 do vključno 110 kg:
- 0,72 m2 ali več,
- nad 110 kg: 1,10 m2 ali več.
Farme Ihan so vključene v program Dobrobit živali, kar pomeni, da vsem kategorijam živali zagotavljajo nadstandardno površino v primerjavi s konvencionalno rejo. Reja prašičev se odvija v hlevih, ekstenzivna reja pa trenutno ne pride v poštev predvsem zaradi strahu pred afriško prašičjo kugo. Tudi oni trdijo, da bolne živali izolirajo v individualne bokse ter jim nudijo takojšnjo veterinarsko in rejsko oskrbo. "Živali predčasno nikoli ne usmrtimo. Za zdravljenje je pristojna veterinarska služba, ki opravlja veterinarske storitve 24 ur. Veterinar je prisoten na farmi vsak dan v času uradnih ur, popoldan je organizirano dežurstvo. Za usmrtitev živali se odloči veterinar na podlagi zakona o zaščiti živali," pojasnjujejo s Farm Ihan. Dejali so, da se inšpektorji sami odločajo za obisk farm, prihajajo pa lahko nenapovedano. Sankcij za veterinarske postopke zaenkrat niso imeli, so pa vsa veterinarska poročila o zdravljenju in postopkih dostopna za pregled. "Če je potrebna prisotnost pooblaščene osebe, se inšpekcijske službe napovejo, imajo pa pravico priti nenapovedano in izvajati postopke brez prisotnosti zaposlenih," pa pravijo s Farm Ihan.
Kdo je lahko veterinarski inšpektor?
Vprašanje, kdo je lahko veterinarski inšpektor, smo naslovili tudi na pristojne službe na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Uradni veterinar je lahko doktor oziroma doktorica veterinarske medicine, ki izpolnjuje pogoje iz 84. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti in je zaposlen na Upravi na delovnem mestu uradnega veterinarja, so povedali na MKGP. Veterinarji prihajajo nenapovedano, razen kadar je obvestilo potrebno in ustrezno utemeljeno za izvedbo uradnega nadzora, pojasnijo. Sankcije, ki se jih inšpektorji poslužujejo, so določene v veterinarski zakonodaji.
Simona Petek iz Skupine Panvita: "Zdravstveni nadzor in oskrbo živali večkrat dnevno, poleg zaposlenih oskrbnikov živali, vrši pogodbena veterinarska organizacija. Bolno ali poškodovano žival takoj osamimo in jo takoj premestimo v bolnišnični boks, ki zagotavlja prašiču dovolj ugodja za okrevanje. Veterinarska organizacija poskrbi za ustrezno zdravljenje." Vsako bolno žival pa oskrbi v skladu s pravili dobre prakse in zakona o veterinarstvu. V primeru, da je stanje bolne živali takšno, da zdravljenje ni smiselno, ker je prognoza slaba, se odločijo za evtanazijo živali, da ne bi po nepotrebnem trpele, pojasni. Inšpekcija jih je obiskala pred nekaj meseci, dejali so, da ni bila izrečena nobena sankcija. "Včasih se inšpekcijske službe najavijo, včasih pa pridejo nenapovedano na gospodarstvo," je Petkova odgovorila na vprašanje, če je bila inšpekcija napovedana ali ne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
