Čeprav bi morali tudi v domovih za starejše po odredbi ministra za zdravje Tomaža Gantarja včeraj začeti vse, ki delajo pri njih, testirati na covid-19 tudi s hitrimi antigenskimi testi, ki dajo rezultat že v dobrih desetih minutah, se v vseh domovih tega še niso lotili. Pri uporabi hitrih testov se namreč srečujejo s številnimi težavami; od tega, da denimo še niso dobili podpisanega pooblastila ministra Gantarja, da lahko testiranja izvajajo njihovi zaposleni, spet drugi so ta teden teste opravili še z molekularnimi PCR-testi, do tega, da je strošek, ki jim bi ga zaračunal zunanji izvajalec za testiranje, previsok. Zdaj ne vedo, kaj in kako, saj dodatnega stroška ne želijo prevaliti na pleča svojih stanovalcev. V odredbi je določeno, da bo država krila stroške hitrega testa in testiranja le do višine dvanajst evrov.
Nerealno ocenjeni stroški
"Vsi pooblaščeni zunanji izvajalci testiranj, na katere smo se obrnili, so postavili bistveno višjo ceno storitve, kot jo je pripravljena pokriti država, zato smo bili prisiljeni še dodatno obremeniti naše zaposlene in bomo testiranja s hitrimi testi opravili sami. Težava je, da za to potrebujemo pooblastilo ministra, ki pa ga še nismo prejeli, čeprav smo vlogo podali že minuli teden," je povedala direktorica mariborskega doma za starejše Tezno Jasna Cajnko. Takoj, ko bodo to pooblastilo dobili, bodo začeli testirati, saj so 1200 testov po ceni 7,12 evra za enega že kupili. Pri tem Cajnkova opozarja, da jim bo ob siceršnji preobremenjenosti zaposlenih to prineslo še dodatno delo. "Za sto zaposlenih, kolikor jih pri nas še ni bilo okuženih, bosta dve diplomirani medicinski sestri potrebovali pet ur." Da gre za tako velik organizacijski zalogaj, da jim brez pomoči zunanjega izvajalca v enem dnevu ne bi uspelo testirati 300 ljudi, kolikor jih dela v okviru Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, pove tudi direktorica Melita Zorec. Hitre teste bodo pričeli uporabljati prihodnji ponedeljek, saj bodo ta teden testirali še s PCR-testi, z zunanjim izvajalcem pa so se pogodili, da jim za teste, ki jih bo priskrbel izvajalec sam, in samo storitev ne bo zaračunal več kot dvanajst evrov. V Domu starostnikov na Fari na Prevaljah so včeraj testirali 45 zaposlenih, pri čemer je hitri test okužbo pokazal pri dveh zaposlenih, zato so ju poslali domov. Če bo okužba pri njiju potrjena tudi s PCP-testom, jima bo odrejena karantena. Testiranja za omenjeni dom opravljajo zaposleni iz ravenskega zdravstvenega doma. Cene opravljene storitve še niso določili, a direktor tega zdravstvenega doma Stanislav Pušnik poudarja, da cena, ki jo je določilo ministrstvo, ni realna, saj ne upošteva laboratorijskega dela in administrativno-tehničnih stroškov. "Naša predlagana cena je 30 evrov, toliko bodo pri nas za hitri test plačali samoplačniki," pove direktor. In doda: "Pričakovali bi, da zdravstveno ministrstvo, če nekaj naroči, ne določi cene, če pa jo že, naj bo vsaj realna." Omenjeni direktor je prepričan, da če bi se želeli racionalno obnašati, bi moralo ministrstvo za potrebe socialnovarstvenih in zdravstvenih zavodov hitre teste nabaviti v obliki javnega naročila. Da bi bilo smiselno iti v skupno naročilo vseh domov za starejše, saj bi bila tako cena testov nižja, meni tudi direktorica Doma ob Savinji Celje Bojana Mazil Šolinc.
Pingpong med ministrstvo in NIJZ
O hitrih testih minister Gantar sicer govori že dober mesec, a so jih šele pred kratkim na ministrstvu z javnim naročilom naročili 500.000, pri čemer so k oddaji ponudbe povabili 27 ponudnikov, ki so jim dali na voljo le 24 ur za oddajo ponudbe. Ob tem je zanimivo, da kljub napovedi Gantarja, da naj bi 115.000 testov v Slovenijo prišlo že ta petek, na ministrstvu še vedno zatrjujejo, da je postopek še v teku, zato tega podatka še ne morejo dati. Ob tem tudi ni mogoče nikjer dobiti zbirnih podatkov o hitrih testiranjih, ki jih že izvajajo za svoje zaposlene v zdravstvenih zavodih. Odgovornost za to, kdo bi moral voditi register, iz katerega bi bilo razvidno, koliko kakšnih testov je bilo narejenih, ministrstvo in Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) valita eden na drugega. Na ministrstvu pojasnjujejo, da mora te podatke zbirati NIJZ in da se "informacijska platforma, kolikor nam je znano, intenzivno pripravlja". Na NIJZ pa so nas napotili na ministrstvo, "ki vzpostavlja sistem".
Vprašljiva zanesljivost?
Ob tem dodajmo, da se je epidemiološka stroka na začetku upirala hitrim testom, saj da niso dovolj zanesljivi in lahko kakšnega okuženega tudi spustijo skozi sito. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani pravi, da s takšnimi testi lahko ugotovimo, kaj je z osebo v času testiranja. "Hitri testi dajejo zanesljive rezultate v prvih petih do sedmih dneh od začetka bolezni, kasneje pa so zanesljivejši molekularni PCR-testi." Pa vendarle, če v tem času odkrijejo koga, ki je okužen, ga lahko umaknejo iz delovnega okolja in s tem zmanjšajo možnost prenosa na sodelavce pa tudi bolnike oziroma stanovalce v domovih, še dodaja Logarjeva. V bolnišnicah in tudi nekaterih domovih, kjer so poskusno s hitrimi testi testirali že v preteklosti, vsakega, ki je bil pozitiven, pošljejo tudi na PCR-test. Logarjeva pravi, da so bila v takih primerih v UKC Ljubljana odstopanja majhna. Pa vendarle v Domu starejših občanov Nova Gorica po besedah Nataše Slejko hitrih testov po dogovorih z epidemiološko službo skoraj ne uporabljajo, pač pa le PCR-teste. Pred kratkim so namreč v sedmih primerih od 35 pokazali odstopanja, zato se za zdaj raje odločajo za preverjeno obliko testiranja.
