Če ne socialna, naj bodo družbeno odgovorna

Da je socialno podjetništvo v veliki meri povezano s splošno sliko regije, je poudarila Karmen Sonjak, direktorica Regionalne razvojne agencije za Koroško, ki izpostavlja predvsem staranje prebivalstva, zlasti v Mežiški dolini, na drugi strani zmanjšanje števila prebivalcev in pa kot največji, že večletni problem mlade, ki zapuščajo regijo. "Pri gospodarski sliki lahko vidimo, da bruto družbeni prihodek ni tako slab in se je v zadnjih letih na nivoju regije dvignil, imamo hitro rastoča podjetja. V zadnjem obdobju imamo 321 hektarjev poslovnih con, ki so skoraj 83-odstotno zasedena, potreba po prostorih torej obstaja. Ko govorimo o socialnem podjetništvu, se moramo zavedati, da je to podjetništvo in se na trgu mora ravnati po njegovih zakonitostih," je razložila. Najpomembnejša se ji zdi komponenta družbeno odgovornih podjetij: "Vsako podjetje mora imeti tendenco o družbeno odgovornem delovanju. Pri primerih v tujini, ko so določena podjetja v Evropi šla v stečaj oziroma imela težave, so druga podjetja priskočila na pomoč in so prezaposlili ljudi. To je ta družbena odgovornost nekega okolja oziroma podjetja v regiji."

Socialno podjetje kot ovira in ne prednost

Viktorija Barbič, direktorica podjetja za razvoj in trženje produktov Mežiške doline ALP Peca, kjer že 25 let že skrbijo za zagotavljanje podpore razvoju podjetništva v regiji, ugotavlja, da so se v tem času za socialno podjetništvo pojavljali nekakšni valovi - če je bilo nekaj let zelo popularno in se je o tem dosti govorilo, je kmalu vse zamrlo. "O tem se pogovarjamo že 20 let, a nekdo bo še danes rekel, da gre za relativno nov pojem v našem okolju. Ko smo se pred 15 leti udeležili mednarodne konference, so gostje iz Anglije in Italije že tedaj govorili o tem, da je bistveno to, da imajo socialna podjetja prednost pri vsem, javnih naročilih, sama po sebi so prepoznana kot okolju koristna, tako z vidika dejavnosti kot z vidika ljudi, ki jih zaposlujejo," je povedala Barbičeva, ki je mislila, da bi lahko v domovini ravnali podobno. A lažje ni postalo niti leta 2011 ob sprejetju zakonodaje o socialnem podjetništvu, je ugotovilo več sogovornikov okrogle mize.

Gledališče v trgovino

Miro Mihec iz združenja Socialna ekonomija je povedal, da je socialna ekonomija način mišljenja in zadeva vsa družbeno odgovorna in etična podjetja. Ustvarjalce iz regije je pozval, da se do konca maja priključijo in sodelujejo pri projektu zadruga Odgovorni ustvarjalci, ki vključuje podjetja, ki delujejo pod blagovno znamko Kupujem odgovorno, brez embalaže, in testirajo svoje izdelke za telo dom, dušo, v trgovini v Ljubljani. Tea Kovše iz Zadruge ZRaven je povedala, da so tudi sami ob ustanovitvi razmišljali o ustanovitvi socialnega podjetja, a niso vedeli, kako se tega lotiti. Že v pogovoru pa se ji je porodila ideja, da bi sami - ker je gledališče, s čimer se ukvarjajo, že v osnovi družbeno odgovorno - v zadružnih trgovinah želeli dobiti priložnost, da "gre gledališče na police". Gledališča bi se namreč radi lotili na podjeten način. Mihcu se je to zdela odlična ideja, saj "ni vse izdelek", ampak so tudi storitve.