Jasmina Detela
Slovenjgraško staro mestno jedro pravkar ob sprejemu najboljše plezalke dobesedno poka po šivih. Številni domačini so prišli pozdravit zlato plezalko Janjo Garnbret, ki je na olimpijskih igrah v Parizu ponovila uspeh iz Tokia in osvojila novo zlato olimpijsko odličje. Olimpijsko prvakinjo je najprej pred gasilskim domom v domačem Šmartnem pri Slovenj Gradcu pričakalo okoli 60 gasilcev iz Gasilske zveze Mislinjske doline z vodnim slavolokom. V njihovem spremstvu se je nato odpeljala v Slovenj Gradec, kjer jo je na Trgu svobode in na Glavnem trgu pozdravila množica navijačev.
Ob prihodu na oder se je ob vzklikih občinstva zahvalila vsem, ki so navijali zanjo, v imenu mestne občine jo je pozdravil in čestital Tilen Klugler, župan. "Smo ponosni, da smo lahko tvoji soobčani, verjamem, da je veliko težje ubraniti medaljo, kot jo naskakovati. Želim ti, da posežeš po samem vrhu tudi v prihodnje in da bodo tvoje sanje in želje uresničene tudi v prihodnje."
Ponosna na oba, hčer in trenerja
Prišla sta tudi Darja in Vili Garnbret, ki sta na hčerkine uspehe že od začetka njene športne poti zelo ponosna. "Izredno sva ponosna, sploh, ker je ljubljenka cele Slovenije. Tudi na sprejem sva ponosna. Mestna občina Slovenj Gradec je že pred tremi leti ob njeni vrnitvi iz Tokia pripravila veličastni sprejem, letos podobno. Hvaležna sva jim, da se trudijo," je povedala Janjina mama Darja, ki je bila skupaj z možem tudi na sprejemu slovenske olimpijske reprezentance na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Na olimpijski tekmi v Parizu sicer nista bila, sta jo pa ves čas spremljala preko televizije in stiskala pesti. "Janja naju je štirikrat vprašala, ali prideva v Pariz. A res ni šlo drugače, imava tudi taki službi, da je dopust vnaprej določen. Vedela pa sva, kako je pripravljena na tekmo. Vedela sva, da je garala za ta uspeh, podobno tudi njen trener Roman Krajnik. Na oba sva ponosna," je še povedala Darja, ki gre skupaj z možem rada na hčerkine tekme, a pogosteje na tiste, ki so v bližini (Innsbruck, Arco, München). Trener je poudaril, da ni boljše športnice, kot je Janja, ki je vsakič pripravljena delati tako, kot da ni še nič dosegla. "Res je užitek delat s tako športnico." Da si vedno lahko boljši in da ni meje in da vedno lahko napreduješ, je Romana Krajnika dopolnila Janja. "Če sem prava Janja, na tekmi uživam in se smejim," pa je odgovorila na vprašanje, zakaj je vedno tako nasmejana. "Upam, da se čez štiri leta spet vidimo," je še dodala ob zahvali vsem za podporo, brez katere gotovo ne bi šlo.
Predsednik PGD Šmartno pri Slovenj Gradcu Albert Gradišnik je dejal, da je vso Šmartno, vsi gasilci dihali z njo. "Zelo smo ponosni na našo sokrajanko in članico gasilskega društva, kjer se je kalila že od malih nog. Že ob zmagi na olimpijskih igrah v Tokiu smo jih pripravili presenečenje v obliki sprejema, zdaj pa pripravljamo še večjega. Res smo ponosni, da je ta naš mali kraj kraj z veliko začetnico celotne Slovenije."
Janjina zmaga samoumevna svetovni javnosti
Med zbranimi na sprejemu so številni mladi plezalci iz koroških plezalnih vrst, ki jim je Janja vzornica. Nekaj jih je pripeljala tudi Katja Planinc, vodja programov v Plezalnem centru Prevalje in nekdanja tekmovalka: "To, da je Janja letos res vrhunsko pripravljena, smo vedeli. Imeli smo jo čast spremljati pri nas na Prevaljah, kjer sta z Romanom v zelo zahtevnih smereh opravila nekaj pripravljalnih treningov v težavnosti. Težavnost teh smeri je presegala težavnost finala tekem svetovnega pokala, Janja pa se je po njih dobesedno sprehajala. A na največjih tekmah je glava veliko bolj pomembna od rok in upam si trditi, da je Janja psihično ena izmed najbolj močnih športnic v zgodovini športa. Večina nas klone ze pred pritiski bližnje okolice, domačih ali pa nadrejenih. Predstavljajte si samo breme pritiska, ki ga Janja nosi na ramenih in razočarane vzklike navijačev že samo ob zdrsu ali najmanjši napaki. Janjina zmaga je postala že nekako samoumevna ne samo poznavalcem plezanja, ampak celi svetovni javnosti. Sama sem Janjo spremljala v živo v Parizu in kljub temu da sem sto odstotno prepričana v njeno že skoraj nadnaravno plezalno moč, moram priznati, da so se tokrat tudi meni pošteno zatresle noge, sploh ko sem opazila, da se pod balvani zaskrbljeno drži za prst. S cmokom v grlu in s solzami očeh sem spremljala njen finalni nastop v težavnosti, a globoko v sebi sem verjela, da če kdo zmore plezati pod takšnim pritiskom, je to Janja, pa tudi če samo z devetimi prsti."
Sprejem še v soboto v Šmartnem
Janja se nocoj vrača v Ljubljano, v soboto bo znova v rojstnem kraju, saj ji sprejem pripravlja še vaška skupnost v sodelovanju z gasilci. Začne se popoldan ob 16. uri, ko se bo peš sprehodila pod vodnim slavolokom do prireditvenega prostora pred gasilskim domom, kjer jo bodo pričakali domačini in ostali navijači. Sledi kratek program in druženje, pripravljajo pa še več presenečenj, ki so zaenkrat še skrivnost. A tudi tokrat ne bo ostala doma. "Upam, da bo kmalu več časa za druženje. Običajno pride domov enkrat na mesec, takrat je po naše. Ko je bila mlajša, sem jo jaz učila kuhati, odkar je v Ljubljani, si kuha sama. Rada ima polnjeno papriko, rižote in palačinke z orehovim nadevom," nam še zaupa njena mama Darja.
Mestna občina Slovenj Gradec je Janji Garnbret podarila deset tisočakov, dva tisočaka pa članu odbojkarske reprezentance Sašu Štalekarju, ki so ga tudi lepo sprejeli.
