Prejšnji teden smo poročali o katastrofalnem stanju na sedmih kilometrih državne ceste Dravograd-Ravne na Koroškem, katere povprečni dnevni promet je 9500 vozil. Na njej so številne poškodbe, udarne jame, kolesnice in zaplate, slabi podporni zidovi, številni preventivni semaforji, na odseku pa manjka celo nekaj metrov varovalne ograje, kar pomeni možnost zdrsa vozil v Mežo. In še bi lahko naštevali, kaj jezi voznike, kvari vozila. Zanimalo nas je, zakaj država načrtuje obnovo odseka v dveh delih, namesto da bi se ga lotili na celotni relaciji, kar bi bilo glede na stanje najbolj racionalno, kakšna je načrtovana dinamika projekta, kdaj bi cesta lahko bila v celoti obnovljena in kolikšna je vrednost investicije. Kot so na to naše dvakratno poizvedovanje odgovorili z Direkcije za infrastrukturo, se projektna dokumentacija naroča "za smiselno dolžino odseka, glede na stanje voziščne konstrukcije, tehnologije izvajanja del, števila prometnih zapor in zagotovljena finančna sredstva", in poudarili, da je bil pred ujmo prvi odsek v slabšem stanju. Potrdili so, da bo po sprejetju državnega proračuna za leto 2024 in potrditvi na Svetu za vode izvedeno javno naročilo za izvedbo del na prvem odseku (od Raven do kamnitega železniškega mosta, op. a.), in zapisali, da se bodo dela predvidoma začela sredi leta 2024. Projektantska ocena vrednosti znaša slabih 17 milijonov evrov, za ta del je tudi podpisan sporazum z Občino Ravne na Koroškem o sofinanciranju ter pripravljena razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca gradbenih del. Medtem ko je za drugo polovico odseka (od kamnitega mosta do Dravograda) projektna naloga potrjena in da bo naročena izdelava projekta.
Ministrica o sestanku in tretji razvojni osi
"Šlo je za zelo delovni in operativni sestanek, povedali smo, kakšni so naši kratkoročni načrti, zdaj govorim tam nekje do spomladi, ko naj bi tudi na cestah to, kar mi razumemo kot intervencijo, končali. V vodotokih je naš cilj, da bi ta intervencija bila zaključena nekje v dveh mesecih, župani so izpostavili najbolj kritične točke, ki jih oni vidijo, ampak lahko rečem, da so to ene in iste točke, tako da ni nekih razhajanj, kaj je tisto, kar je najbolj nujno narediti," je takoj po sestanku povedala ministrica Alenka Bratušek.
Za sklop G (Podgorje) na odseku tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem je ministrstvo za naravne vire in prostor 27. septembra letos izdalo sklep o zavržbi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Razlog za to je bil, ker Dars ni pridobil mnenja direkcije za vode, ki pa deluje v sklopu tega istega ministrstva. Trenutno je v teku izbira izvajalca za sklop Pogorje, Dars pa gradbenega dovoljenja še kar nima. "Tudi tu smo postopke pospešili, še vedno mislim, da ni prav, da so na ministrstvu za naravne vire zavrgli ti dve vlogi, lahko bi počakali na dopolnitev in naredili, a mislim, da bo tudi mnenje Direkcije za vode v zelo kratkem času pripravljeno in potem Dars lahko ponovno vloži obe stvari. Verjamem, da bomo stvari pohitrili," je na Ravnah še povedala ministrica.
"Te roke za izvedbo je nujno skrajšati, saj rok več kot deset mesecev ni sprejemljiv. Kar se tiče odseka od Dravograda proti Ravnam (3,5 kilometra), je narejena šele projektna naloga, kar je temelj za izdelavo projektov. Po mojih izkušnjah to traja dve, tri leta sigurno, preden bo rešeno projektno in najdemo izvajalca," je nezadovoljen Anton Preksavec, župan Dravograda. Slednje je danes izpostavil tudi na delovnem sestanku z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in drugimi koroškimi župani na Ravnah na Koroškem. Preksavec ocenjuje, da je takšen pristop reševanja in izpostavljanja težav sicer dober in da se ministrica resnično trudi izboljšati situacijo. S tem se strinja tudi podžupan Raven na Koroškem Andrej Erjavec, ki je zadovoljen z dobro komunikacijo in prizadevanji ministrstva.
Davčni vidik pri donacijah objektov?
Župan občine Slovenj Gradec Tilen Klugler nam je povedal, da je na delovnem sestanku izpostavil precej priporočil, želja, potreb, kar se tiče priprave novega zakona o obnovi in razvoju. Konkretno npr., da nikjer niso zaznali davčnih vidikov pri donacijah objektov oziroma nadomestnih gradenj. "V Slovenj Gradcu imamo donatorja, ki bo izgradil hišo in jo doniral poplavljeni družini. Ne vemo pa, kaj bo to pomenilo za dohodnino tistega, ki bo to prejel, za donatorja pri njegovem dobičku in pri nas na občini. Izpostavili smo še, da za novogradnje ne bi spreminjali občinskih prostorskih načrtov, ampak bi se dalo to urediti le z lokacijskimi preveritvami," je povedal. Že zdaj pa jim v Slovenj Gradcu primanjkuje projektantov, na projekte čakajo dolgo. "Pomislek je tudi ob navodilu, da mora vsak projekt, ki ga mi izdelamo, državna tehnična pisarna dati kljukico, da lahko gremo mi na teren. Tu bi se lahko nekako finančno omejilo, nad katero vrednostjo je to smiselno. Za 50 tisočakov projektne dokumentacije je nesmiselno, da čakamo, saj s tem samo podaljšujemo roke," še razmišlja.
Alenka Bratušek nam je po sestanku o obnovi cest povedala: "V kratkem, verjamem, da še ta mesec, lahko pričakujemo razpis za dve rekonstrukciji cest, ena je Črna-Mežica, druga je Ravne-Dravograd, kjer v bistvu usklajujem samo še rok izvedbe. V naših dokumentih, projektih je ta v tem trenutku zastavljen predolgo. Želim preveriti, kaj moramo narediti, da bi ta rok izvedbe bil krajši." Da bi lahko dela začeli prej kot v sredini naslednjega leta, že pozimi oziroma takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, nam je še dejala. A morajo, ker je projekt tako velik oziroma vrednost takšna, iti v javni razpis, ne glede na interventni zakon, ki daje možnosti olajšanih postopkov, je še razložila.
(Kritične) točke v Dravogradu
"Na cesti Dravograd-Trbonje se izvajajo sanacijska dela, ki naj bi bila končana do maja prihodnje leto. Opozorili smo tudi na plaz nad cesto Libeliče, kjer so tudi težave, saj šolski prevozi zaradi nekaterih predpisov ne morejo potekati čez Republiko Avstrijo. Glede mostu čez Mislinjo, kjer zdaj stoji začasni most, so nam povedali, da je tik pred tem, da se objavi razpis za izvajalca, v drugem letu pa bi se tam postavil stalni most," je povedal župan Dravograda Anton Preksavec.
Ob tem je bilo treba za del od mosta do Dravograda upoštevati vodenje državne kolesarske povezave. "Želimo tudi, da se umesti še kolesarska v ta del od Dravograda proti Ravnam. Ni nam uspelo odkupiti zemljišč na desnem bregu Meže, saj se lastniki niso strinjali, nato pa smo imeli dogovor z Direkcijo za ceste, da se bo kolesarska projektirala ob tej obnovljeni cesti proti Ravnam," je še povedal župan Dravograda. Trasa kolesarske povezave bi tako tudi na tem odseku potekala ob cesti do Otiškega Vrha, tudi za ta odsek je treba izvesti javno naročilo za izbiro projektanta, ki bo izdelal projektno dokumentacijo. Ko bo ta izdelana, bodo znane nadaljnje aktivnosti. Odsek pa je nasploh geografsko zelo zahteven, saj v ozki dolini na omenjenih sedmih kilometrih tečejo skupaj železnica, omenjena cesta in Meža, katere surova moč se je pokazala zlasti ob avgustovski ujmi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
