Urška Polanc
V nasprotju z Mežiško dolino sta avgustovsko neurje in reka Drava v večini prizanesla Zgornji Dravski dolini. So pa tudi tu bila nekatera območja poplavljena, v Radljah ob Dravi huje turistična atrakcija Vodni park, kjer so nato morali zaradi posledic poplav predčasno zaključiti že tako slabo sezono. "S četrtka na petek, 4. avgusta, sem šel ob pol šestih zjutraj takoj pogledat, kakšna je situacija, sicer bolj iz razloga, ali je nastala škoda na kakšni strehi ali kje drugje, nihče pa ni pričakoval, da se lahko zgodi kaj takega. Radeljski potok je spodjedel brežino, padla so drevesa, kar je začelo ustavljati vodo, da je nato prestopila rob. Radeljski potok je (bil) krivec vsega tega, dejansko je napolnil ta protipoplavni nasip, ki je okrog za reko Dravo. Računamo, da je bilo okoli 60 centimetrov vode - na terasi, v okolici, vseh objektih, zamuljilo je naš bazen. Potok je drl, spral brežino, nanosilo je mulja, zalilo je strojnice, vse črpalke in filtracije so uničene. Dejanske škode še nimamo popisane, saj smo te stvari šele začeli voziti na servise. Če se bo sploh dalo in kaj se bo dalo rešiti ... Hiške smo imeli polno zasedene s tujci (Belgijci, Nizozemci), ljudje so spali in sploh niso vedeli, da bodo, ko bodo stopili iz hiške, ki so malo višje, stopili v vodo. Srečo so imeli tudi, da so avtomobile parkirali na začetku parkirišča. Zjutraj sem jih budil, da smo jih rešili. Eni so šli v hostel, preostali trije pa so se takoj odločili, da gredo domov," nam je o dogajanju v sicer priljubljenem radeljskem kopališču povedal Tadej Kuzmič, tamkajšnji najemnik.
Velik izpad dohodka
Največja škoda zanje je izpad dohodka, poudarja Kuzmič, že tako jim vreme ni bilo naklonjeno, vseskozi je bilo deževno, avgusta, ki je bil relativno topel, pa so ostali brez bazena in postajališča za avtodome. "Ta bazen je jedro turizma v Radljah, glamping hiške smo imeli popolnoma zasedene, brez ene proste prenočitve do 5. septembra, zdaj pa je čisto prazno. Približno polovico smo imeli tujih rezervacij v avgustu, a so bile takoj odpovedane, ko so v medijih izvedeli, kaj se je zgodilo. Radlje so jo v primerjavi z drugimi občinami odnesle kar dobro, a ko nekdo vidi, kaj se je zgodilo 30 kilometrov stran, se več ne odloči tukaj dopustovati, saj je želel tudi raziskovati okolico," je razložil. Slovenci pa so večinoma obiskovalci kopališča, doda. "Ko smo vse obvestili, da bazen ne obratuje, so odpovedali, tako da nismo iztržili niti pet odstotkov rezerviranih prenočitev. Zaradi vsega tega gostinstvo ne dela, kot bi moralo, tudi ambient ni bil primeren, dobro, zdaj ugotavljava, da voda že nekako izgleda, a še nedolgo je bila rjava kot Drava. Cel avgust ... Mulj se ni posedel tri tedne. Na vseh kanalih smo objavili, da bazen ne obratuje, a ljudje so še vedno prišli, hudo jih je bilo gledati. Niso bile trume, a petdeset se jih je zagotovo pripeljalo od daleč, tu pa bazen v takšnem stanju, kot je. Sicer smo se potrudili, dober teden smo potrebovali, da smo sanirali gostinski del do tiste točke, da se je lahko ponovno odprla terasa, a vsa okolica je bila še takšna, da ni bilo užitek niti kavo spiti, smrdelo je po mulju, " je opisal sogovornik.
"Vsa okolica je bila še takšna, da ni bilo užitek niti kavo spiti, smrdelo je po mulju"
V skrbi za turizem
"Škoda je, ker imamo zelo kratko sezono, zelo smo odvisni od vremena, potem pa se nam zgodi še to. Zdaj upam, da nas bo ta pomoč države malo izvzela, saj so oni neko formulo dali, ko promet deliš z dvanajstimi meseci, kar seveda za nas ni enako - mi imamo dva meseca in pol sezone, nimamo jih dvanajst, tako da težko delimo tisti promet in ga nato množimo. Se pa, ko vidimo, kaj se je zgodilo drugje, niti ne pritožujemo preveč: Prvi so seveda ljudje, ki jim je odneslo vse, kar imajo. Mi kot podjetje bomo že, a ni fajn, tudi za naše natakarje, študente, dijake, ki smo jim obljubili dosti več ur dela," je dejal Kuzmič. Skrbi ga, kaj to pomeni za turizem drugo leto. "Bojim se, da bo tujec za Slovenijo še vedno rekel, ah, tam je odneslo vse ceste, vse je bilo pod vodo, gremo raje drugam. So pa Slovenci kar začeli dopustovati doma, tudi drugo leto še naprej računamo na njih, da bodo ostali in iskali takšne destinacije, kot je naša, in nas podprli," je zaključil.
Koroški splavarji vabijo
Medtem pa drugi turistični ponudniki ob in na Dravi, Koroški splavarji, niso utrpeli neposredne škode na turistični infrastrukturi, a posledice ujme so močno zaznamovale tudi njihovo zgodbo. Prvi negativni učinki so se pokazali takoj, ugasnila so nova povpraševanja in rezervacije. "Danes, ko bi sezona morala biti v polnem teku, pa se namesto prijetnih pogovorov z gosti, ki si želijo doživetij na Koroškem, ukvarjamo predvsem z odpovedmi rezervacij. Če se bo ta trend še nadaljeval, lahko v letošnji jeseni računamo le na desetino lanskega obiska," nam je povedala direktorica Tanja Gostenčnik. Koroški splavarji so sicer v juniju zgradili dva povsem nova turistična splava, ki sprejmeta do 120 gostov. Obisk v prvi polovici sezone je bil fantastičen, sporoča direktorica, lanski obisk so tako kljub ne najbolj naklonjenemu vremenu v poletnih mesecih presegli za 30 odstotkov. "Beležili smo porast tako tujih kot domačih gostov. Tudi za jesenski del sezone, kjer ustvarimo drugi, ključni del prihodkov, smo dosegali rast rezervacij in obiska, a zgodil se je dan, ko se je narava postavila po robu. Situacija je skrb vzbujajoča, a nadejam se, da bo odraz nastale turistične krize kratkoročen. Dobro deluje Regionalna razvojna agencija Koroška, na situacijo se je takoj odzvala s kampanjo. Turizem smo ljudje in turizma se na da delati na enem dvorišču. Vse goste vabimo na jesenski oddih in v objem zelene reke Drave. Koroški splavarji na vožnji s pestrim zabavnim programom in s pogledom v bogato kulturno dediščino splavarske dejavnosti v regiji goste na splavih in celodnevnem izletu po Koroški gostimo tudi to soboto," je povedala direktorica. Opomnila je, da bodo splavarske vožnje in izleti po regiji potekali vse do konca oktobra.
