Koroška kot oaza, ki misli zunaj plotov

Korošci so ponosni, da ste postali menedžer leta, so pa tudi taki, ki niti ne vedo, da ste Korošec, ker imate poslovno bazo v Savinjski dolini in preko firme na globalnem trgu. Kaj je bil vaš recept za uspeh, čigava čestitka vam je pomenila največ?
"Taka kariera se začne graditi zgodaj. Najprej moraš imeti prave vrednote, ki se oblikujejo že v zgodnjih letih, v družini. Spomini me vežejo na Gimnazijo Ravne, kjer smo imeli ob rednem programu preko organizacije projektnih šol akcije in mladi raziskovalci dodatne programe, s katerimi smo se preizkušali in pridobivali kompetence. Tudi naprej, ob študiju gospodarskega inženirstva v Mariboru, ki je bil pionirski študij povezave med ekonomijo in strojništvom, smo vedno delali stvari za podjetja in tako človek pride v stik s prakso. Zaposlitev v Boschu je bila nadaljnja odskočna deska. Po par mesecih sem prvič odšel v Nemčijo, v centralo in tovarno, kjer sem bil leto in pol, in nato zajadral v možnost, da lahko iz te tovarne v Nazarjah naredimo veliko tovarno. Na poprejšnjih 50 milijonov smo tako imeli v lanskem letu 350 milijonov prihodkov in smo postali največja tovarna malih gospodinjskih aparatov v Evropi. Pri čestitkah bi težko koga izpostavil, sem pa najbolj ponosen na čestitke stanovskih kolegov, ki cenijo vložen trud."

Koroška ima nekaj dobrih firm, vrhunske posameznike, športnike, umetnike, še vedno pa se vozimo po katastrofalno vijugastih cestah in mnogi ambiciozni zato pobegnejo. Kaj storiti, da regija ne bo ostala otok v Sloveniji, da se ne bi več šalili o priključitvi k Avstriji?

"Pritrjujem, da smo kot individualisti vztrajni, pogumni, ambiciozni, zato tudi veliko uspešnih zgodb v svetu, manjka pa povezljivosti. Na Koroško gledam kot na kozarec, ki je na pol prazen in na drugi strani na pol poln in lep potencial na podlagi industrije s fantastično tradicijo. Znanje, vpetost v globalne tokove in sorazmerna diverzifikacija so priložnost, kot tudi turizem, ki ima velik potencial. Evropa je v veliki meri že urbanizirana in turisti bodo iskali otoke, oaze miru, počitke za pet, šest dni. Koroška lahko z večjo mrežo izletniških kmetij, parkov in poti ponudi to. Poznam kar nekaj evropskih regij, kjer ljudje pustijo velik denar, da si odpočijejo."

Katere?

"V Švici, kjer sem delal v času študija, pa Bavarska ima točke ob jezerih, ne nazadnje tudi Goriška brda, Avstrija. Ampak še enkrat, kot regija moraš biti povezan."

Takoj me zapeče razparceliranost, ki jo je prinesla lokalna samouprava. Če je dvanajst šefov, kdo bo peljal "komando"? Gospodarstvo se je moralo po osamosvojitvi samo postaviti na druge, v javni sferi upravljanja države pa je drugače.

"Se strinjam, že prvi poskus regionalizacije je pokazal, da se na Koroškem ob dani priložnosti v regiji niso znali zmeniti, kje bi bil sedež pokrajine. Pa primeri čistilnih naprav, kolesarskih poti kažejo, da res manjka širšega razmišljanja zunaj plota občine. Včasih rečem, vzemite si za zgled gospodarstvo. Mi se med sabo slišimo, povezujemo, odpiramo vrata. Imamo eno gospodarsko zbornico, ki ima sedež v Dravogradu. Koroška s svojimi 70 tisoč prebivalci predstavlja tri odstotke slovenskega prebivalstva, nimamo take politične in ekonomske moči, da bi že s tem dosegli marsikaj, zato pa moramo biti enotni in tako tudi nastopati pri teh javnih projektih. Zaradi nadpovprečno industrializiranega okolja bi si želel, da bi znali enotno nastopati v Ljubljani in na Koroško prepeljati tudi kako javno institucijo, ki bi zaposlila tudi strokovnjake na družboslovnem področju. Pa najsi bo to krepitev urada finančne uprave, ki bi lahko od tukaj delal za vso Slovenijo, ali kaj drugega."