Petra Lesjak Tušek
Pretrgani kabli, ki so onemogočili dostop do interneta in ohromili telefonijo, tudi dva meseca po poplavah v marsikaterem delu Koroške, še niso preteklost oziroma jih še niso uspeli zamenjati z novimi. Delavci GVO, Telekoma, Telemacha oziroma ostali izvajalci, vezani na kabelske operaterje, se tako na terenu kot ponekod iz občin tudi javno obveščajo in se trudijo za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev signala oziroma za delovanje optičnega omrežja. A ob razsežnostih terena in del ponekod, zlasti v odmaknjenih zaselkih, še ni bilo mogoče popraviti vsega. Prebivalci Koroške, ki nimajo povezav, se seveda tudi vse bolj jezijo, po tako dolgem obdobju sanacije in popravil namreč res že težko čakajo, da bodo ponovno povezani in jim potrpljenja upravičeno že zmanjkuje. V današnjih časih je težko predstavljivo biti več tednov odklopljen, izoliran, brez telefona in interneta. Ni malo primerov, ko se morajo, da pridejo do signala in lahko sploh telefonirajo, znajti - premikati iz svojih hiš vse do območja s signalom. Internet se ponekod zdi še zelo oddaljen od realnosti. Hkrati so v regiji odprta vprašanja ustrezne pokritosti s signalom že stara - problematika belih lis in projektov vzpostavljanja optičnega omrežja je bila žgoča že prej, pri čemer je bilo več polemik o javnem in komercialnem interesu - tudi o tem, kako se na nekaterih koncih ne izplača pokrivati območja. Argumentacija sicer z vidika univerzalne storitve iz zakona o telekomunikacijah ni utemeljena. Ob nedavnem obisku vlade v regiji - ministrica za digitalno preobrazbo (MDP) Emilija Stojmenova Duh je obiskala občine Podvelka, Mežica in Črna - je bila na agendi tudi tematika vzpostavljanja omrežja. MDP sicer poudarja, da so "ob izpadu delovanja mobilnega omrežja z operaterji in Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) s skupnimi močmi čim hitreje obnavljali prekinjena omrežja elektronskih komunikacij".
Vsak ima pravico do povezave
Univerzalna storitev iz Zakona o elektronskih komunikacijah (skupina telekomunikacijskih storitev, telefon, internet, posebni ukrepi za invalide in ljudi z nizkimi dohodki …) je po dostopnih cenah zagotovljena vsem končnim uporabnikom na ozemlju Slovenije ne glede na geografsko lego. Če končni uporabnik ne more dobiti širokopasovnega dostopa od ponudnikov storitev na komercialni osnovi, lahko to zahteva kot univerzalno storitev. V to pravico med drugim sodita tudi dostop do telefonskih storitev in interneta na fiksni lokaciji, izbira tehnologije pa je odvisna od tehničnih zmožnosti na lokaciji stalnega prebivališča uporabnika.
Kakšni so načrti gradnje omrežja?
Poplavna škoda na celotni infrastrukturi elektronskih komunikacij po podatkih MDP znaša 17,7 milijona evrov. Ministrstvo pojasnjuje, da bodo v zakon o obnovi vključeni tudi členi, ki bodo omogočili podaljšanje projektov sofinanciranja gradnje širokopasovnih omrežij, olajšali in pospešili gradnjo telekomunikacijskih omrežij na prizadetih območjih, omogočili vzpostavitev nacionalnega omrežja za izredne razmere, zagotovili vzpostavitev satelitskega spremljanja tveganj poškodb kritične infrastrukture zaradi posledic delovanja vode in digitalne platforme za izredne razmere. "Med drugim predlagamo, da morajo investitorji pri gradnji ali obnovi gospodarske javne infrastrukture, ki je bila uničena ali poškodovana zaradi poplav, vanjo položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo. Verjamemo, da bomo s tem bistveno pripomogli k pospešitvi vzpostavitve zmogljive infrastrukture elektronskih komunikacij," pojasnjujejo. Trenutno se zaključujejo projekti gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije, ki jih sofinancira MDP iz kohezijskih sredstev in z njimi odpravlja tako imenovane bele lise (gospodinjstva, ki nimajo primernega omrežja in ga operaterji ne nameravajo zgraditi v treh letih od testiranja tržnega interesa). Predvideno je sofinanciranje v višini 1,3 milijona evrov za gradnjo širokopasovnih omrežij na Ravnah, Prevaljah in v Črni (za skupno 369 gospodinjstev) ter 1,07 milijona evrov v Podvelki (314 belih lis), pojasnjuje MDP. Tudi v drugih občinah koroške regije so določili bele lise, vendar v času javnega razpisa ni bilo interesa za gradnjo, četudi pod pogoji javnega sofinanciranja. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) nameravajo v začetku leta 2024 razpisati 30 milijonov evrov nepovratnega denarja za sofinanciranje gigabitne infrastrukture za 6838 gospodinjstev oziroma belih lis, ki so locirana na redko poseljenem (to je manj kot 150 prebivalcev na kvadratni kilometer) oziroma geografsko zahtevnem področju. Zato je trenutno v teku nov postopek testiranja tržnega interesa. Po neuradnih podatkih je v celotni koroški regiji na novo identificiranih 2722 belih lis (od tega v Črni na Koroškem 81, na Muti 227 ter v Podvelki 336). Identificirane bele lise na redko poseljenem območju bodo vključene v javni razpis za sofinanciranje gradnje iz NOO, pri čemer je odločitev o pripravi projekta na strani zasebnih investitorjev oziroma operaterjev elektronskih komunikacij, ki so večinski sofinancer projekta. Predvidoma bomo leta 2024 razpisali okvirno 23 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike za obdobje 2021–2027, in sicer za sofinanciranje gradnje gigabitne infrastrukture na manj zahtevnih lokacijah in za postavitev odprtih baznih postaj.
Kaj so storili takoj?
MDP poudarja še, da je vlada že takoj v interventni zakon zajela štiri ukrepe s področja digitalne preobrazbe. To so: oprostitev plačila stroškov uporabe storitev centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema; identifikacija na daljavo (po video povezavi) ob izdaji sredstva elektronske identifikacije srednje ravni; upravljanje številke 114 za pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov; zagotovitev prenosnih računalnikov oziroma nadomestitev poškodovane ali uničene računalniške opreme v občinah in šolah (rok za priglasitev se izteče 30. septembra). V uničujočih poplavah so mnogi izgubili tudi svoje osebne dokumente in potrdila iz uradnih evidenc, zato so z ministrstvom za notranje zadeve poenostavili določene postopke in pripravili posebne vloge na e-upravi. Sredi avgusta letos so bili na portalu GeoHub-SI, ki deluje v okviru MDP, objavljeni najnovejši letalski oziroma digitalni ortofoto posnetki prizadetih območij. "Javno dostopni posnetki oziroma podatki so doživeli izjemen odziv javnosti in so bistveno pomagali pri boljši obveščenosti in iskanju čim boljših rešitev," dodajajo. MDP pa napoveduje tudi nov sistem javnega opozarjanja in alarmiranja. V primeru trenutne ali bližajoče se nevarnosti bo omogočal prenos opozorilnih obvestil na mobilne telefone uporabnikov, ki se nahajajo na določenih območjih, na katerih bodo nevarnosti obstajale. Prvi pogoj za uspešnost digitalnih kanalov pa je seveda vzpostavljena osnovna povezljivost.
