Našel je smrt, a na Ravnah na Koroškem Alojz Krivograd - Futy živi naprej

Petra Lesjak Tušek Petra Lesjak Tušek
17.12.2024 13:30

Dostojen poklon vrhunskemu vojnemu fotoreporterju je po razstavi in okrogli mizi monografija Iskal sem življenje, našel sem smrt, ki jo je izdal Koroški pokrajinski muzej ob podpori Občine Ravne.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Monografija Alojz Krivograd Futy
Maša Flogie

Izjemna je spominska publikacija Iskal sem življenje, našel sem smrt, ki jo je Koroški pokrajinski muzej (KPM) ob podpori Občine Ravne izdal ob izteku letošnjega leta, in s katero je izpolnjena zaveza, da bo eden najboljših vojnih fotoreporterjev o balkanski moriji Alojz Krivograd  - Futy dobil ustrezno prepoznanje v domači občini in regiji. Pobuda, da Futyjevo bogato fotografsko zapuščino z zapisi zberejo in zaokrožijo v monografiji in se mu s tem dostojno poklonijo, je vzniknila že ob debati o njem in njegovi fotografski beri junija leta 2022 v Koroški osrednji knjižnici. Z izdajo monografije, ki so jo uredili Vojko Močnik, Tomo Jeseničnik, dr. Karla Oder, Danica Hudrap in oblikoval Sans, Andrej Knez, je zgodba, ki daje poudarek vrednosti legendarnega reporterja, lepo zaokrožena. V knjigi so zbrani tudi spomini ljudi, ki so ga poznali, oziroma so bili kakorkoli povezani z njimi, od sošolcev do sokrajanov, dodane so nekatere objave v časopisih, zapiski, seveda pa ji ključno vrednost dajejo Futyjeve fotografije po izboru Toma Jeseničnika.

Uredniški odbor za monografijo in voditeljica predstavitve - Janja Širnik, Danica Hudrap, Vojko Močnik, Tomo Jeseničnik in Karla Oder
Maša Flogie

Z življenjem za svobodo govora in novinarstva

O Futyjevi življenjski zgodbi in fotografski veličini je bilo veliko izrečenega že ob odprtju razstave fotografij v ravenski enoti muzeja junija letos ob 60. obletnici njegovega rojstva. O njegovi vznemirljivi, misteriozni poti svobodnjaka, ki ga je gnala želja po resnici, je takrat govorilo več sogovornikov, med ključnimi o pomenu in vrednosti fotografij seveda Jeseničnik. Te dimenzije so izpostavili tudi ob nedavni predstavitvi monografije v muzeju na Ravnah. Spomine nanj so na izjemno obiskani prireditvi med drugim obujale Polona Frajzman, prijateljica in sošolka od vrtca naprej in vse do gimnazije; Zuhra Horvat, prijateljica in gimnazijska sošolka; Klavdija Kia Zbičajnik Plevnik, ki je prebrala svojo pesem, objavljeno na sredini monografije.

Alojz Krivograd - Futy (1964–domnevno 1992) v značilni opravi, njegov »zaščitni znak« je bil brezrokavnik s številnimi žepi za fotografske pripomočke.
Osebni Arhiv

(So)urednik Vojko Močnik je zapisal bistveno: "Ne le domači in prijatelji, z izgubo Futyja je izgubil ves svet. Kajti naloga vojnega poročevalca je nedvoumna in jasna: ujeti v objektiv grozote vojne, presežno zlo, dokumentirati dogodke in jih posredovati javnosti. Poslanstvo vojnih poročevalcev trka na vest človeštva in ga usmerja na pot pravičnosti, miru in sožitja. V tem je Futyjeva veličina. Vedno je iskal resnico. S fotografsko natančnostjo. Kot vojni fotograf in reporter je izpostavil svoje življenje za svobodo govora in novinarstvo. Futy je bil izjemno spoštovan med kolegi fotoreporterji in fotografi, mi pa smo šele ob objavi fotografij v vodilnih svetovnih medijih spoznali neizmeren domet njegove ustvarjalnosti. Žal nam je vojna norija izbrisala sledi za njim. Ostale pa so slike. Med njimi vojne fotografije, ki so zaokrožile v svet, ekskluzivne fotografije ene hujših morij človeštva. Slike z Balkana."

Izbor Toma Jeseničnika za razstavo ob 60-letnici rojstva Alojza Krivograda - Futyja Iskal sem življenje, našel sem smrt. Na posnetku: Kosovo. Bolj natančne lokacije niso znane, zato so fotke bolj ali manj poimenovane le po državi oz. nekdanji republiki oz. pokrajini, kjer so nastale.
Alojz Krivograd - Futy

Kot kapljica živega srebra

In še, kot je dodala Karla Oder: "Gledal je smrti v oči, a ga to ni odvrnilo od iskanja življenja." Novinarka Zlatka Strgar ga je opisala: "Bil je kot kapljica živega srebra, ki jo razživi vsak premik." Ogromno ljudi se ga spominja kot vitalista, posebneža, bojevnika, ki bi verjetno bil, kot je izpostavil Jeseničnik, še danes oblečen v kavbojke in bele adidaske s črnimi črtami ter bi delil svoj hudomušni, nalezljivi nasmeh.

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta