Da ima še vedno 16 odstotkov triletnih otrok iz zgornje Mežiške doline prekoračene vsebnosti svinca v krvi, je pokazala zadnja študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) območne enote Ravne. Čezmerne obremenitve otrok s svincem še naprej zbujajo skrb in so nesprejemljive, zato je treba tako s preventivnimi ukrepi kot s sanacijskim programom te koroške doline sistematično nadaljevati, so že ob rezultatih študije opozarjali na več ravneh, strokovnih in političnih. Preverili smo, kakšno je stanje pri otrocih približno dva meseca po predstavitvi študije oziroma po tem, ko so pri otrocih s prekoračenimi vsebnostmi svinca v krvi po prvih analizah opravili še kontrolne, venske odvzeme krvi v bolnišnici.
Kot pojasnjuje predstojnica ravenske NIJZ Neda Hudopisk, se je od skupno 29 vabljenih otrok 20 otrok (oziroma staršev, ki so pripeljali otroke na odvzeme) odzvalo na vabilo na venski odvzem krvi. Pri dveh otrocih so tudi ob ponovnem odvzemu izmerili prekoračene vsebnosti svinca (nad 100 mikrogramov na liter krvi), šest otrok ni želelo na venski odvzem, trije pa so bili odsotni iz neznanih razlogov, pojasnjuje Hudopiskova. Otroke spremljajo še naprej, skušajo analizirati tudi natančne vzroke in preučiti konkretne vplive v posamičnih družinah. Meritve vsebnosti svinca v krvi bodo nadaljevali v prihodnjem letu kot del nadaljnjih rednih vsakoletnih analiz. Še naprej velja tudi, da so rezultati vsebnosti svinca v krvi indikator napredka sanacijskega okoljskega programa.
Širša prizadevanja za omejevanje posledic svinca
Škodljivosti svinca kot ene najbolj strupenih kovin nasploh je tema, ki je v zgornji Mežiški dolini stalno izpostavljena. Širše pa na pobudo Globalnega zavezništva za odpravo svinčene barve, ki deluje v okviru mednarodnega programa za kemijsko varnost Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), opozarjajo zlasti na problematiko izpostavljenosti svincu in škodljivim vplivom na zdravje. Cilj je odpraviti uporabo svinčenih barv v svetu. Čeprav so škodljivi vplivi svinca znani, ostaja v svetu še precej držav, v katerih je proizvodnja in uporaba svinčenih barv dovoljena. Do sredine tega leta je SZO pridobila podatke iz 69 držav, kjer imajo ustrezno zakonodajo za prepoved svinčenih barv. Med njimi je tudi Slovenija. "Glede na to, da ima SZO 194 držav članic, se zdi pot do izločitve svinčenih barv iz uporabe še precej dolga. Najbolj skrb zbujajoče je, da je zastrupitve s svincem mogoče v celoti preprečiti, ocene pa kažejo, da zaradi izpostavljenosti svincu po svetu vsako leto umre več kot pol milijona ljudi," poudarjajo pri NIJZ. Čeprav Slovenija sodi med države z urejeno zakonodajo, ki prepoveduje uporabo svinčenih barv, se torej po drugi strani še vedno ukvarjamo s problematiko izpostavljenosti otrok svincu v Zgornji Mežiški dolini.
Za preproste ukrepe, a učinkovite
Visoke koncentracije svinca so prisotne predvsem v zgornji plasti tal, v rečnih sedimentih in ostankih rudniškega odpada. Otroci so svincu izpostavljeni predvsem z vdihavanjem in zaužitjem drobnega prahu, ki se iz omenjenih materialov dviga, prav tako z uživanjem doma pridelanih onesnaženih vrtnin. Prebivalci zgornje Mežiške doline so še vedno premalo pozorni na onesnaženje v svojem okolju in pogosto vrtnarijo na avtohtoni onesnaženi zemlji. Vnos svinca v telo lahko zmanjšamo z izogibanjem kopičenju in sproščanju prahu, s temeljitim pranjem vrtnin in z doslednim umivanjem rok, poudarjajo pri NIJZ - torej gre za povsem preproste vsakdanje ukrepe, ki ne terjajo veliko, a so učinkoviti.