Rimski vrelec: Na prodajo domačinom pozitivni odzivi

Potem ko je ravenska občina prejšnji teden z družbo Rimski vrelec d.o.o. sklenila še kupo-prodajno pogodbo, župan Raven Tomaž Rožen upa, da so s tem dejanjem vendarle storili korak naprej h končni rešitvi. Propadanje in neuspeli poskusi prodaje nepremičnine so namreč občini vrsto let predstavljali veliko težavo. "Veselim se tega, da bodo zdaj začeli pridobivati gradbeno dovoljenje in po fazah obnavljati celoten objekt," je dejal župan, ki njihov pristop s tem, ko so na spletni strani Rimskivrelec.si javnosti predstavili celotno ponudbo, časovnico, izvajajo pa tudi anketo o tem, kako si ljudje predstavljajo razvoj Rimskega vrelca, ocenjuje pozitivno. "Res so šli transparentno in jasno v to, kdo so in kaj želijo z našim Rimskim vrelcem. Dejstvo, da je Marjana Kaker domačinka, Ravenčanka, je zagotovo faktor, da se je odločila za Rimski vrelec. Glede na podatke, ki jih imamo, je verodostojna, bo stala za investicijo, ne samo iz poslovnih razlogov, tudi iz drugih, osebnih razlogov, da ima ime v lokalni skupnosti. Tudi na občino smo prejeli pozitivne odzive, da je prav, da ona s svojo ekipo vstopa v to zgodbo. Za zdaj nismo dobili kake negativne informacije, da bi bilo treba karkoli dvomiti," je dejal.

Rimski, kot je bil nekdaj

Kupnina, ki jo morajo plačati v 30 dneh od podpisa pogodbe, je že načrtovana v prihodkih občinskega proračuna in že razporejena. Računali so sicer na 300 tisočakov, a so naposled sprejeli 286.500 evrov, kakršna je bila tudi vsota cenitve objekta. Že pred sklenitvijo pogodbe je občina zadnji obrok za Rimski vrelec plačala še prejšnjemu lastniku Abidovu, bil je že namreč vpisan v zemljiški knjigi. Rožen je o viziji Rimskega vrelca povedal, da gre za dikcijo, Rimski, kot je bil nekdaj. "Ne gre za načrte, kot smo jih prikazovali v poslovnem načrtu, ko je šlo za bistveno širitev Rimskega vrelca, za 150-posteljni hotel. Tu gre za butični hotel, predvidenih je 32 postelj, skupaj s spremljevalnimi dejavnostmi, upam pa, da bodo hitro ugotovili, da je poslovna priložnost tudi voda, kar je v ponudbi zgolj nakazano. Pogoj za brezplačno rabo vode je prepoznan tudi v pogodbi, da lahko občani za osebno rabo, ne glede na to, da bo to morda tržno blago, pijejo vodo. Želim si tudi, da bi na Rimskem vrelcu prostor našlo tudi zdravstvo, poleg turističnih še zdravstvene storitve. Občina pričakuje, da bodo novi lastniki v celoti prepoznali potencial treh vidikov - turističnega, zdravstvenega in vodnega," je razložil Rožen. Upa tudi na širše učinke, da bi to bil začetek novega razvoja turizma v širšem smislu, tudi na Ivarčko jezero oziroma bi s seboj potegnilo preostali turizem v okolici - ali kot dobavitelje Rimskemu vrelcu ali kot samostojne ponudnike v smislu kmečkih turizmov, apartmajev in podobno.

"Ivarčko sodi v javno last"

Da se posebej s kupcem Rimskega vrelca za Ivarčko jezero niso pogovarjali, vedo pa, da so že pred prvim razpisom obiskali lastnika in se zanimali zanj, je povedal Rožen, ki sicer ceno - nazadnje je bila po pridobljenih informacijah občine 800 tisočakov - še vedno ocenjuje kot previsoko, tudi z vidika zanimanja za nakup s strani občine. "Ivarčko jezero po mojem mnenju sodi v javno last, lahko bi bilo kot mestni park na Ravnah, naravna znamenitost v javni rabi, le delno dobičkonosna, v to smer poizvedujemo. Čakali smo, da najprej odkljukamo Rimski vrelec. Po naših podatkih na Ivarčkem poteka prisilna poravnava, obrnili smo se na stečajno oziroma prisilno upraviteljico, a žal nismo kaj dosegli. Je pa bilo Ivarčko po naših podatkih ocenjeno, sodni cenilci so pred kratkim ocenjevali vrednost te nepremičnine, čakamo, da dobimo ta podatek. Če bi prišlo do stečaja in bi se ta nepremičnina prodajala, bi zelo resno razmislili o nakupu. Zdaj se lotimo tudi Ivarčkega jezera," je razložil župan. Povedal je še, da novi lastniki razmišljajo o skupnem resortu - Ivarčko-Rimski -, že prej je večino ponudnikov zanimala celota, ki bi pritegnila različne tipe gostov.