Stanovalci doma starostnikov so najbolj pogrešali druženje

Jasmina Detela
05.03.2021 06:00
Življenje v slovenjgraškem domu starostnikov se je ob upoštevanju varnostnih ukrepov predvsem za mobilne stanovalce precej spremenilo. Peter Črtomir Gorjanc nam je zaupal, da je namesto sprehoda po mestu pisal družinsko kroniko.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V projektu Bralna značka Toneta Partljiča poudarjajo medgeneracijsko branje in druženje.
Jasmina Detela

Zdaj ko vladajo v državi zaradi epidemije covida-19 posebne razmere in omejitve, se je precej spremenil tudi vsakdan tistih, ki jesen življenja iz različnih razlogov preživljajo v domovih za starejše občane. Tudi v slovenjgraški poslovni enoti Koroškega doma starostnikov (KDS) Črneče pri Dravogradu. Mnogi so bili navajeni, da so šli vsak dan ven, v mesto, na sprehod, na obisk k svojcem in podobno. Od lanskega oktobra tega ni, morali so se navaditi, da so več doma. Stike s svojci so ohranjali ob pomoči sodobne tehnologije (s telefonom, videoklicem), odpadle so vse skupinske dejavnosti in druženja.

​Moreč čas, ko ne moreš ven

Življenje v domu se je precej spremenilo, pravi vodja slovenjgraške enote KDS Marjana Kamnik. "Stanovalci so bili več v sobah, manj je bilo stikov. To, da se nismo smeli družiti, je bila zanje največja stiska. Tudi strah jih je bilo morebitne okužbe, a skupaj smo zmogli. Zahvala gre vsem zaposlenim kot tudi slovenjgraškemu zdravstvenemu domu, regijskemu koordinatorju za koroško regijo za covid​, predstojnici ravenske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nedi Hudopisk, ki nam je bila na voljo, kadarkoli smo potrebovali nasvet ali usmeritve," našteva Kamnikova. V slovenjgraškem domu so brez okužb med stanovalci že od začetka lanskega novembra.

Počasi začenjajo skupinske dejavnosti, kot sta pevski zbor in telovadba.
Jasmina Detela

Eden bolj aktivnih stanovalcev doma, Peter Črtomir Gorjanc, upokojeni univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, je bil navajen, da je šel vsak dan na sprehod v mesto, obiskoval je različne prireditve in dejavnosti. "Zame je bil to zelo moreč čas. Bil sem navajen, da grem vsak dan ven. Domskih prireditev ni bilo, tudi ne telovadbe, ki mi res veliko pomeni, zato sem telovadil v sobi in pisal družinsko kroniko. Prepovedani so bili obiski, spleta pa nočem in ne znam uporabljati, sem narejen bolj na 'star ogenj'. Na srečo so se hčerki in sin občasno oglasili, videli smo se čez balkon in izmenjali par besed," pove Gorjanc, ki je bil okužen s koronavirusom. Zanj je bil to naporen čas, saj je prebolel težjo obliko bolezni. "Štiri dni nisem vedel zase, imel sem vse možne simptome, od visoke vročine do bolečin po vsem telesu, glavobola, kašlja ...," našteva Gorjanc, ki so ga zaradi prostorske stiske začasno namestili v Termah Topolšica. Po okužbi si je popolnoma opomogel in se konec januarja odselil na svoje, v najem je dobil garsonjero v Slovenj Gradcu. To je bila njegova želja, že odkar je okreval po težji bolezni.

Peter Črtomir Gorjanc je prebolel koronavirusno bolezen in se pred kratkim preselil v garsonjero v Slovenj Gradcu.
Jasmina Detela

Začasno so jih namestili v Termah Topolšica

Za namestitev asimptomatskih​ okuženih so slovenjgraškemu domu starostnikov prostore ponudili v Termah Topolšica, na voljo jim je bil velnes center Zala. Tam je bilo deset dni nameščenih 31 stanovalcev, zanje je skrbelo dvanajst zaposlenih v domu, ki so ta čas bivali v bližnjih hiškah v lasti Term, med njimi tudi vodja nege in oskrbe Andreja Kramljak. "Delali smo po dvanajst ur dnevno. Ves čas smo bili oblečeni v skafandre, le dvakrat smo se lahko slekli, da smo šli na stranišče in kaj na hitro pojedli. To je bilo naporno obdobje, a smo se povezali, si pomagali in ga tako lažje prebrodili." Tudi sama je prebolela covid, a na srečo v lažji obliki, pove. Najbolj jo je bilo strah, da bi okužbo prenesla na taščo in bolnega tasta, ki je nepokreten.

In še izkušnja ene od zaposlenih, domske ekonomke Andreje Kotnik, ki je v dveh mesecih kar dvakrat zbolela za covidom. Obakrat je bila testirana s PCR-testom. Prvič je imela pozitiven test konec lanskega novembra. Deset dni je bila v samoizolaciji, a takrat, tako kot še 26 zaposlenih v domu, brez znakov okužbe. Drugič pa 19. januarja, nekaj dni po prejemu prve doze cepiva. "Tokrat je bil potek bolezni naporen, od vročine do utrujenosti, kašlja. Okužila sem tudi svojce. Zdaj se počutim dobro, a še vedno nimam vonja, ponoči se občasno zbujam zaradi kašlja."

​Tudi interna televizija

V slovenjgraški enoti KDS je okužbo prebolela dobra polovica stanovalcev pa tudi polovica zaposlenih. Skoraj vsi, tako zaposleni kot stanovalci, se bodo cepili proti covidu-19. V domu jih je trenutno 78, prostora pa je za 92 stanovalcev. Nove stanovalce so začeli sprejemati konec lanskega decembra, doslej so jih sprejeli pet. V prihodnjih dneh bodo še dva, medtem ko bo dvanajst mest ostalo nezasedenih za potrebe rdeče cone.

Marjana Kamnik, vodja slovenjgraške enote KDS
Osebni Arhiv

V domu že od konca lanskega novembra, ko so se razmere umirile, omogočajo obiske, in sicer v zimskem vrtu po vnaprej dogovorjenem urniku. Omogočajo tudi že nekatere prireditve in skupinske dejavnosti. "Počasi začenjamo skupinske dejavnosti, kot sta pevski zbor in telovadba. Izvajamo jih v tako imenovanih mehurčkih. Še vedno pa poudarjamo predvsem individualne programe, da se stanovalci ob svojih interesih in hobijih več zadržujejo v svojih sobah oziroma enotah. Nekateri so zelo ustvarjalni, izdelujejo lesene križce, rože iz krep papirja ... Uvedli smo program interne televizije. Že pred epidemijo in tudi med njo poteka projekt Predvajaj mi spomin, v okviru katerega profesorica glasbe Mojca Kamnik dementnim stanovalcem predvaja glasbo, ki jih spominja na mladost oziroma na katero se najbolje odzivajo. Odprli smo tudi že osmo bralno sezono projekta Bralna značka Toneta Partljiča. Letos beremo dela pesnika in pisatelja Matjaža Pikala," našteva Kamnikova. V obdobju prepovedi obiskov in izhodov so poskrbeli za priboljške (dodatno sadje, donat ...) in se trudili, da so imeli stanovalci stike s svojci ob pomoči sodobne tehnologije. Poudari, da so to zmogli zaradi predanosti in požrtvovalnosti vseh zaposlenih, in ta izkušnja jih je še bolj povezala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.