Jasmina Detela
Zavod Risa, center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje iz Slovenj Gradca, je v sodelovanju s slovenjgraško mestno občino in Tretjo osnovno šolo Slovenj Gradec tudi letos pripravil dogodek nacionalnega pomena. Z njim obeležujejo mednarodni dan lahkega branja. Dan za lahko branje se je letos odvil na Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec.
Osrednja tema dogodka je lahko branje in založništvo, ki ji je bila posvečena tudi okrogla miza s strokovnjaki, poznavalci in osebami, povezanimi s področjem. Namen okrogle mize je bil med drugim spodbuditi tako založnike kot avtorje, da bo na knjižnih policah vse več lahkega branja. Primer dobre prakse je Švedska, kar izpostavlja tudi pisateljica Aksinja Kermauner: "Na Švedskem v lahkem branju pišejo njihovi uveljavljeni pisatelji. Zelo so ponosni na to. Upam, da bodo tudi slovenski književniki čim prej sledili temu zgledu."
Da je na Švedskem to področje drugače urejeno, tudi zakonske ureditve so drugačne, pritrdi tudi Alena Miler Gorenšek z zavoda Risa: "Zahteve so, da morajo biti tudi uradni dokumenti v lahkem jeziku. Nasploh zelo dobro je tam poskrbljeno za prebivalce, ki ne zmorejo prebrati zapletenih besedil."
V Sloveniji je slika precej drugačna. "Vsi opozarjajo, da je gradiva premalo. Tudi, ko izide kakšna knjiga za lahko branje, zelo hitro poide. Uporabnikov pa je veliko. Po mednarodnih raziskavah bralne pismenosti bi v naši državi lahko branje potrebovala četrtina Slovencev," razlaga Miler Gorenškova. Pri tem opozori, da ne gre le za knjige oziroma literaturo, ampak tudi za drugo gradivo kot so uradni dokumenti, dopisi, ki bi morali biti napisani v prilagojenem zapisu, ki na razumljiv način omogoča dostop do zapletenih vsebin.
Na Tretji osnovi šoli je bilo ta dan zelo živahno, saj so se odvile nekatere delavnice. Ana Linasi, Anja Gaberšek, Janja Gašper in Mateja Meh so predstavile prvo stopnjo lahkega branja, Maruša Pajenk je izvedla likovno delavnico na temo pesniškega natečaja v lahkem branju, Peter Gaber pa je pokazal, kako se riše lahko branje.
Razglasili so tudi zmagovalce pesniškega natečaja, saj je med marcem in majem potekal natečaj za pesem v lahkem branju. "Izkazalo se je, da je to kar zahtevna naloga tako za bralce, kot strokovno komisijo. Pesmi, prejeli smo jih 58, so najprej ocenili testni bralci svetovalci in sicer v luči, ali je pesem sploh v lahkem branju. Potem jih je ocenila še strokovna komisija in med njimi izbrala šest najboljših ter jih še enkrat posredovala testni skupini. Oni so potem izbrali tri zmagovalne pesmi," je povedala Miler Gorenškova, sicer tudi članica komisije.
Razglasili so tudi ambasadorje lahkega branja, ki so zanje zelo pomembni, saj se borijo za pravico do lahkega branja. Letos so to postali Urška Klakočar Zupančič (predsednica Državnega zbora), Miha Lobnik (zagovornik načela enakosti), Boštjan Šetinc (ki dela pri zagovorniku načela enakosti), Karmen Sadar (prostovoljka pri zavodu Risa) in Gregor Baković (igralec) in Rok Ferengja (Rok 'n' Band).
Informacije v lahkem branju so namenjene predvsem osebam s težavami v duševnem razvoju in drugimi oviranostmi pri razumevanju. Lahko branje je v veliko pomoč tudi različnim drugim skupinam, kot so na primer starejši ali slabše pismeno opremljeni.
