Nejc Strojnik
Prvi avgustovski konec tedna je zdaj že tradicionalno rezerviran za enega največjih športnih dogodkov na Koroškem. V Črni na Koroškem bodo tudi letos padali rekordi, na treh razdaljah ultra traila K24 bo skupaj teklo okoli 450 tekačev in tekačev. Ob 22. uri so se na pot podali prvi, 100-kilometrske razdalje se je skupaj lotilo 81 tekačev in tekačic. Čaka jih 5420 višinskih metrov in vseh pet najvišjih koroških vrhov - Peca, Raduha, Olševa, Smrekovec in Uršlja gora. Start na 50 kilometrov bo na sporedu v soboto ob 7.00, na 24 kilometrov pa ob 15. uri.
Letošnje dogajanje, ki je še posebej pestro, so odprli z debato Premagujem trail, premagujem sebe, ki jo je vodila novinarka Večera Petra Lesjak Tušek in v kateri so sodelovali Martina Klančnik Potrč. Janez Klančnik, Borut Rojc, Dušan Rauter in Robi Brezovnik. "Tek na tako dolge razdalje je več kot zgolj premagovanje kilometrov in višincev. Sama pri sebi še nisem našla odgovora, kaj vse to predstavlja. Vsakič znova, na vsaki stezici, se mi zdi, da je najlepše. Bodisi zaradi vremena ali pa ljudi, ki nas pridejo vzpodbujati," je dejala lanska zmagovalka 100-kilometrske preizkušnje Martina Klančnik Potrč, ki bo letos nastopila na "polovički". "Mene vedno zanima, kako hitra bom na trasi, to je vedno moje glavno vprašanje," je dodala.
Tekmuje sam s sabo
Izjemna tekmovalnost krasi tudi njenega moža Janeza Klančnika, lanskega zmagovalca med moškimi. Letos bo zaradi poškodbe, ki še ni povsem sanirana zagrizel v 24-kilometrsko razdaljo. "Na tekmah ne tekmujem proti drugim, ampak sam s sabo. Vedno želim iz sebe iztisniti najboljše. Z dobro tekmo pride tudi zadovoljstvo, veselje, ki te žene naprej," razloži Klančnik, vesel, da je trail tek iz leta v leto bolj priljubljen. "Toliko tekem je, da je že težko izbirati, kam iti. Zdi se mi, da je ta šport tako priljubljen tudi zaradi življenjskega tempa, stresa. Ljudje so se začeli umikati v naravo, tam je mir, tam se spočiješ. Drugi razlog za priljubljenost trail teka pa vidim v tem, da so tekači, ki tekmujejo v cestnem teku tega že siti in iščejo izzive drugje. Vsak bolj resen rekreativec je kdaj že premagal maraton ali pa polmaraton, zdaj pa si postavlja nove cilje," je prepričan Klančnik.
50-kilometrske razdalje se bo lotil tudi Dušan Rauter, ki je v preteklosti premagal že marsikateri, tudi alpinističen izziv, trenutno pa se med drugim pripravlja tudi na več kot 350-kilometrsko preizkušnjo, ki ga septembra čaka v Švici. "Vedno sem iskal meje, nikoli se nisem znašel na kratkih razdaljah. Vedno so me zanimale odprave, ki so trajale mesec dni ali več. Zaradi zgodbe, ki jo tam doživljaš in mej, ki jih lahko premakneš," pravi Rauter, ki je sicer direktor uspešnega podjetja Bintegra, ki je letos prejelo nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za posebne dosežke. "Če se ne bi ukvarjal s tekom, ne bi zdržal biti že 12 let direktor (smeh, op. p.). Edini način, da se spravim k sebi je tek v naravi. Po naravi sem tak, da težko odneham. Tudi takrat ne, ko bi vsi pametni že," se je pošalil Rauter.
Ultra uživač
Nekoliko drugačna je zgodba Boruta Rojca, ki letos na dogodku pomaga kot prostovoljec, sebe pa ima bolj kot za ultra tekača za ultra uživača. Pri meni zadeva namesto en dan traja dva ali pa tri dni," je povedal nekdanji gostinec, ki se je v preteklosti izkazal tudi z dobrodelnostjo. Povsem drugačen pogled, nekoliko bolj od zunaj pa je podal atletski trener, tudi profesor športne vzgoje Robi Brezovnik, ki ima izkušnje, tudi tekmovalne, predvsem s teki do 30 kilometrov. "Trail tek ima, če ga primerjamo s stadionskim, tri osnovne specifike. Je zelo dolg, pri njem premaguješ višince in poteka v naravi," je naštel ključne razlike. Ampak kaj nekoga žene, da se udeleži ultra traila? "Rekreativec na ultra maratonu ne gre tekmovati z drugimi, ampak si želi izpolniti svoj osnovni cilj. Povprečen tekač razen na startu niti nima stika z najboljšimi, ki bodo jutri več ur pred njim že v cilju. V svojem svetu lahko tako preživi svojo preizkušnjo, vsak najde v tem košček ekstremizma," je dejal Brezovnik.
Da je pravzaprav celo naše življenje tek na dolge proge, pa je prepričana Martina Klančnik Potrč. "Saj je težko, vsak od nas kdaj pomisli, da bi odnehal. Ampak takrat moraš misliti na to, zakaj to počneš. Pomisliš, koliko kilometrov je že za tabo, kako lepo je bilo na okrepčevalnih postajah, kjer so ljudje ploskali in kako fajn bo ko boš prišel v cilj. Podobno je v življenju, tudi tam so ovire, ki jih moramo preskočiti in iti v cilj." Z njo se je strinjal tudi Dušan Rauter, ki je prepričan, da izgovor, da nekdo nima časa, ne pije vode. "Vedno se da najti čas. Včasih je pač treba vstati ob petih zjutraj. V življenju si moraš postaviti prioritete, se odločiti, kaj je pomembno in biti strog do sebe. Tudi meni se vedno ne ljubi. Se mi zdi, da več kot imamo v življenju časa, manj smo organizirani," je prepričan Rauter, Rojc pa dodaja, da ni hude filozofije. "Enostavno uživam in ko je težko mislim na lepe stvari."
Česa se najbolj bojijo in česa najbolj veselijo?
Robi Brezovnik: "Želim si, da prireditev mine brez poškodb, urgentnih stanj. Zelo se veselim, ko bom jutri v cilju videl obraze. Zdi se mi, da vsak, ki premaga tako razdaljo, ne more skrivati čustev. Tukaj so ekstaza, sreča, bolečine, solze … Izredno za videti."
Borut Rojc: "Prvo leto sem tekmoval, zdaj sem tukaj kot prostovoljec. Ničesar se ne bojim, samo uživam tukaj dva dni."
Dušan Rauter: "Če bi se česa bal, ne vem, zakaj bi to počel. Veselim pa se vsega. Ko stojim na štartu, se skoraj vedno jočem. Ker mi je tako fajn, da sem tam, da lahko to počnem. Res se imam fajn. Uživam, ko se mučim. Če gredo zadeve v dve noči se potem že sprašujem, zakaj to počnem, a sem na koncu vedno srečen."
Martina Klančnik Potrč: "Zmeraj se veselim nasmejanih obrazov ljudi na okrepčevalnih postajah. Odkar sem mama, tudi sama na štartu vedno jočem. Veselim se premaganih kilometrov, travnika na Smrekovcu pa pukla v Žerjavu, ki ga vsi tako šimfajo (smeh, op.p.)."
Janez Klančnik: "Bojim se, da se mi v rovu pokvari lučka. Veselim pa se tekmovalnega adrenalina na štartu in tega, da bom spet lahko tekel. In sreče ter veselja, ko zagledaš cilj, prideš skozi in ugotoviš, da si sposoben preteči razdaljo, ki je veliko kdo ne zmore."
