Črnčec izgubil tožbo proti Toninu. Napovedal je pritožbo, po besedah odvetnice ne toliko z osebnega vidika, pač pa s strokovne plati

Zaradi izjav za Večer je nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec od ministra Mateja Tonina terjal opravičilo, preklic izjav in odškodnino. V pravdnem sporu je izgubil, zoper sodbo se bo pritožil.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral Damir Črnčec obrambnemu ministru povrniti 1736 evrov pravdnih stroškov.
Daniel Novakovic/sta

Nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec je izgubil v pravdnem sporu, ki ga je zoper sedanjega ministra in predsednika NSi Mateja Tonina sprožil zaradi izjav, ki jih je minister dal za Večer. Novico o izgubljeni tožbi je v petek tvitnil novinar Bojan Požar in objavil stran sodbe, iz katere izhaja, da je Okrajno sodišče v Kamniku zavrnilo Črnčecev zahtevek, s katerim je od Tonina terjal opravičilo, preklic izjav v našem časniku in sedem tisoč evrov odškodnine. Če bo ta sodba postala pravnomočna, bo moral Črnčec Toninu povrniti 1736 evrov pravdnih stroškov.

Sodni spor je sprožil, ker se mu minister ni opravičil

Črnčec je tožil zaradi izjav v članku z naslovom Ovadeni Tonin nad Črnčca, objavljenem 16. oktobra 2020 na spletni strani Večera. Zbodle so ga naslednje ministrove trditve: "Mislim, da ta moj primer najbolj jasno kaže na to, kako je Damir Črnčec zlorabljal represivne aparate te države za boj proti takratni opoziciji. Po sestopu Črnčeca z oblasti se je izkazalo, da vse tisto, kar smo trdili takrat na Knovsu, je do zadnje pike res, in to je bila edina oblika boja proti takratne nadzorni komisiji, da so nas ovajali." Za razumevanje primera spomnimo, da je bil nekdanji direktor Sove in vojaške obveščevalno-varnostne službe (OVS) Damir Črnčec v mandatu vlade Marjana Šarca svetovalec za nacionalno varnost. Ker je leta 2020 parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, tedaj še pod Toninovim vodstvom, preverjala sporno zaposlitev domnevne Šarčeve prijateljice v Sovi, naj bi bil Črnčec kot koordinator dela OVS proti Toninu vlagal kazenske ovadbe, kar si je Tonin razlagal kot zlorabo represivnih aparatov.

Sprva je Črnčec od Tonina zahteval samo preklic njegovih besed in opravičilo. Ko tega ni dobil, je proti ministru vložil tožbo in z njo zahteval še plačilo sedem tisoč evrov odškodnine. Na sodišču sta se soočila lanskega oktobra, poskus poravnave med njima je bil neuspešen, saj sta sprti strani vztrajali vsaka pri svojem, zato je sodišče razpisalo narok še v decembru. Črnčec je na njem še naprej trdil, da je zaradi Toninovih izjav doživel napad na osebnost na družbenih omrežjih pa tudi v strokovni javnosti. Njegova pooblaščenka, odvetnica Urška Kežmah, je izpostavila, da so Toninove navedbe neresnične, saj ga Črnčec osebno nikoli ni ovadil, če so to storili represivni organi, pa na to ni imel vpliva. Ve se sicer, da sta zoper Tonina kazensko prijavo vložili Sova in OVS, ljubljansko tožilstvo pa je aprila lani obe zadev zavrglo kot neutemeljeni.

Bolj kot morebitna dosojena odškodnina je Črnčca zanimalo Toninovo opravičilo. Če bi mu sodišče odškodnino prisodilo, bi denar daroval v dobrodelne namene, je lani izjavil ob prihodu na sodišče. Obrambni minister je tožbo označil za smešno. Decembra lani je v pravdnem postopku izjavil, da sta oba s Črnčecem aktivna politika, da je slednji zaposlen v stranki LMŠ in se v imenu stranke udeležuje televizijskih soočenj. "Ta razprava (pravdni postopek, op. p.) ne sodi v sodno dvorano, ampak v parlamentarno. Na soočanja," je menil Tonin in sodni postopek izkoristil za še en obračun s Črncem. "Damir Črnčec ni bil nikoli človek, ki bi stopil v prve bojne linije, se odpravil na volitve in se politično stehtal. Bil je vedno človek, ki je v prve vrste pošiljal druge, sam pa spletkaril iz ozadja. Zato je tudi tožba proti meni njegov pričakovani pristop. Njegovi nekdanji sodelavci v obveščevalno-varnostni službi (OVS) obrambnega ministrstva, katere predstojnik kot obrambni minister sem, so mi povedali, da je pri obdelovanju nasprotnikov vedno zahteval, da se nanje vedno konstantno pritiska z vsemi sredstvi, ki jih ima služba," je sodnici izjavil Tonin.

Argumentacija kamniškega sodišča

Ta je decembra pravdni spor sklenila, zdaj pa vpleteni strani s sodbo obvestila, da je sodišče sledilo argumentom tožene strani, ki se je med drugim sklicevala na pravico do svobode izražanja, ki je temeljni pogoj za razvoj demokratične družbe in razvoj vsakega posameznika. Prav kritika vsakokratne oblasti, politikov, javnih funkcionarjev, parlamentarnih in drugih političnih strank vlade in opozicije, nosilcev oblast in javnih pooblastil uživa najvišjo stopnjo pravne zaščite in s tem največ svobode, izhaja iz citirane sodbe. "Dejstvo, da je bil naslovnik užaljen zaradi izrečenih objektivno žaljivih besed še ne pomeni, da je bila meja svobodnega izražanja prestopljena in da se govorcu takšno izražanje lahko prepove ali da se ga zanj kaznuje," je presoja prvostopenjskega sodišča. V konkretnem primeru je šlo za izražanje politika o političnem vprašanju širšega pomena, ki je v javnem interesu, Toninovi pravici do svobode izražanja pa je sodišče glede na okoliščine dalo prednost pred Črnčečevo pravico do varstva časti in dobrega imena. Presodilo je namreč, da je Črnčec, kljub temu da od odstopa Šarčeve vlade 13. marca 2020 formalno ne zaseda politične funkcije, kot svetovalec stranke LMŠ še vedno absolutno javna oseba.

Ne toliko z osebnega vidika, pač pa s strokovne plati

Črnčec se z argumenti kamniškega sodišča ne strinja. Za Večer se je odzval kratko. Napovedal je, da se bo zoper sodbo pritožil, za obrazložitev odločitve pa nas napotil na svojo odvetnico. "Ključno vprašanje je, v kakšni vlogi je bil Damir Črnčec takrat, ko je bil svetovalec vlade. Minister Tonin se je postavil na stališče, da gre za politika in da sta v takšnih primerih svoboda govora in poseg v osebnostne pravice večja. Tudi sodišče se je ne glede na takratno funkcijo moje stranke postavilo na to stališče. Vendar glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) menimo, da ta ni tako ostra, saj bi potemtakem morali vsi v primerih, kjer vsaj malo diši po politiki, trpeti poseg v osebnostne pravice," je za Večer razložila odvetnica tožnika Urška Kežmah. Z napovedano pritožbo po njenih besedah s klientom na primer ne gledata toliko z osebnega vidika, pač pa s strokovne plati. "Pri nas neke obsežne sodne prakse na tem področju ni. Naš cilj je, da se ta postavi. Da se ve, kdo je javna, kdo pol javna oseba. Na koncu dneva bo to zadeva tudi vas, novinarje. V pritožbi se bomo oprli na prakso ESČP," je napovedala Črnčeceva odvetnica. Matej Tonin na naš klic in prošnjo za odziv ni reagiral, za portal N1 pa je izjavil, da odločitve sodišča ne komentira, češ da sodba pove vse.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta