Predstavniki institucij, nevladnih organizacij in verskih skupnosti so se včeraj ob osrednjem obeležju na Novih Žalah poklonili žrtvam prometnih nesreč na slovenskih cestah. V samostojni Sloveniji je na cestah umrlo skupno 7526 ljudi, letos 90. Govorniki so poudarili pomen odgovornosti vsakega posameznika za prometno varnost.
Smrt vsakega posameznika v prometni nesreči tako ali drugače prizadene vsaj še sedem njegovih bližnjih, kar pomeni, da to "rano v srcu" v Sloveniji nosi vsaj 50 tisoč oseb, je opozoril vodja zavoda Varna pot Robert Štaba. Tudi vršilka dolžnosti direktorja Agencije RS za varnost prometa Vesna Marinko je opomnila, da so prometne nesreče "opomnik, kako malo je v prometu potrebno, da se življenje nepredvidljivo hitro konča, za preživele, svojce in prijatelje pa za vedno spremeni". Na svojce žrtev prometnih nesreč je v svojem nagovoru spomnila tudi generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. "Vse prevečkrat med podatki o nesrečah ostanejo spregledani svojci, ki izgubijo svoje najdražje ali po nesreči postanejo skrbniki hudo poškodovanih bližnjih," je dejala in ob tem opozorila, da žrtve prometnih nesreč in njihovi svojci, ki se jim je življenje obrnilo na glavo, s svojo stisko pogosto ostanejo sami. Bobnarjeva je izpostavila veliko zavezo policije in partnerskih organizacij na tem področju, med drugim Agencije RS za varnost prometa ter nevladnih organizacij. Kot je dejala, skrb za varnost prometa velikokrat pomeni tudi izvajanje nepriljubljenih ukrepov.
Štaba je opomnil, da se tudi povzročitelji prometnih nesreč težko soočajo s to izkušnjo. "Ta spomenik je spomenik sprave tako za umrle kot za povzročitelje prometnih nesreč," je dejal in dodal, da je korak k celjenju ran prav odpuščanje. "Čas namreč ne celi ran, kot govorijo. Zato se moramo vsi v naši družbi potruditi, da odpuščanje pride kmalu, da lahko ljudje zaživimo," je poudaril. Štaba je prepričan, da je tudi odpuščanje povzročiteljem prometnih nesreč ključ do uresničitve vizije nič, torej brez smrtnih prometnih nesreč. Bobnarjeva pa je izrazila obžalovanje, da je Slovenija še vedno daleč od vizije nič.
Na to, da smrt posameznika v prometni nesreči ni le družinska tragedija, temveč resna družbena škoda, je opozoril namestnik muftija Nevzet Porić. "Dokler se ne bomo zavedali, da se nesreče ne dogajajo izključno drugim, temveč lahko doletijo tudi vsakega izmed nas, ne bo napredka," je poudaril. Zato je po njegovem prepričanju naloga vsakega posameznika, da si prizadeva za varen promet, pomembna pa je tudi kolektivna zavest o viziji nič. Podobno je menil tudi škof Evangeličanske cerkve Geza Filo. "Kot ljudem nam ne more biti vseeno, kako se obnašamo. Tudi v prometu," je dejal in dodal, da "vsi potrebujemo skupne vrednote, cilje, ideale in vizije, med njimi je tudi čim manj poškodovanih in mrtvih na cestah".
Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore pa je ob nizanju statistik o prometnih nesrečah opozoril, da so za temi številkami posamezniki z imeni, obrazi in čustvi. Da bo nesreč čim manj, je treba vzgajati ljudi. Prometna vzgoja ter spoštovanje sebe in drugih se morata začeti že pri majhnih otrocih, je poudaril.
Včerajšnje slovesnosti so se udeležili tudi svojci umrlih v prometnih nesrečah, predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter avtor obeležja na Žalah Marko Marjan Mušič.
Tretji četrtek v novembru že več kot desetletje zaznamujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Ta je letos potekal pod geslom Življenje ni rezervni del, z željo poudariti vlogo in pomen človeka, medsebojnih razmerij in življenjskih vrednot.
