Incident pri mariborski tržnici: Usodni pretep se je dogajal pod sodničinim oknom

Preiskovalci so zaradi smrti Maria Krnjića ovadili Vlada B. iz okolice Celja, a krivde mu tožilstvo ni dokazalo, zato je postopek zoper njega ustavljen, v procesu zoper Mariborčane pa ima nekoč glavni osumljeni status oškodovanca.

Sašo Bizjak

Brutalni pretep, ki se je 7. januarja 2018 zgodil pred mariborsko tržnico in bil tri dni kasneje usoden za 25-letnega Maria Krnjića, je še vedno brez vsakršnega epiloga. Že dolgo je uradno, da za Krnjićevo smrt ne bo nihče odgovarjal, čeravno so kriminalisti odgovornost za to v kazenski ovadbi pripisali moškemu iz okolice Celja. Trdili so, da je Krnjića z nožem zabodel Vlado B., česar pa mu tožilstvo v sodni preiskavi ni uspelo dokazati. Pregon zoper njega je tako ustavljen, na zatožni klopi pa še vedno sedijo Mariborčani, ki jim tožilka Mateja Artenjak pripisuje, da so prav oni zanetili usodni prepir z Vladom B. in njegovo družbo s celjskega konca.

Povod je bil banalen spor

Očita jim kaznivo dejanje nasilništva, a Sergej Mirjanić, Matej Grenko, Goran Mlakar, Darko Radović in Zoran Žilarević krivde ne priznajo. O dogajanju tistega nedeljskega jutra preiskovalci trdijo, da sta se skupini z mariborskega in celjskega konca stepli zaradi povsem banalnega spora. Okoli 5.30 se je pet moških iz mariborske skupine v avtomobilu pripeljalo po Koroški cesti. V bližini nočnega lokala Podroom, ki se je takrat zapiral, jim je pot na cesti zaprl avto, v katerem je bila celjska skupina. Mariborčani so jih najprej napadli verbalno, padlo je nekaj kletvic in žaljivk na račun deklet iz celjske skupine, kar je hitro preraslo v fizično obračunavanje. Petim Mariborčanom so se pridružili še trije, med njimi tudi nesrečni Krnjić, ki je svojo odločitev plačal z življenjem, in še dva njegova prijatelja, ki sta krivdo za nasilništvo priznala. Eden je bil obsojen na sedem mesecev zapora, kar je odslužil z delom v splošno korist, drugi na pogojno kazen.

Mirjaniću, Grenku, Mlakarju, Radoviću in Žilareviću so na Okrajnem sodišču v Mariboru pričeli soditi že zdavnaj, a se je zataknilo. Ker se je sodnica Karmen Krajnc seznanila z dokazom, ki ga je morala zaradi procesne situacije izločiti iz spisa, se je iz procesa izločila tudi sama. Sodišče je nato zadevo dodelilo drugi sodnici, Sonji Krajnc in ta je letošnjo jesen peterici pričela soditi od začetka. Naroke izvaja vsak teden, in to s takšno vnemo, da se kakšen zavleče tudi do osem ur.

Alen Robar se je izdajal za kriminalista

Na seznamu prič je še cela vrsta ljudi, tudi Vlado B. in drugi oškodovanci, najbolj zanimivo ime med predlaganimi pričami pa je Alen Robar, širši javnosti znan iz procesa zoper obtožene napada na Mira Petka, v katerem je imel najprej status priče s prikrito identiteto, nakar se je sam razkril in pričel zatrjevati, da si je vse, s čimer je sprva obremenil obtožene, izmislil. Odvetnik Ingmar Bloudek je Robarja kot pričo v procesu zoper peterico Mariborčanov predlagal zato, ker je med prebiranjem uradnih policijskih zaznamkov prebral, da se je Robar samooklical za kriminalista, poklical eno od deklet, ki so prisostvovale incidentu, in jo povabil na srečanje. Na srečanju je oškodovanki kazal fotografije obdolženih, na katerih je ta dva celo prepoznala, in sicer prijatelja pokojnega Krnjića, ki sta krivdo za nasilništvo edina priznala. Da ni bila na sestanku z uradno osebo, ampak s človekom s kriminalno kariero, trenutno zaprtim v Avstriji, je oškodovanka izvedela šele kasneje od pravih policistov.

Moža ni zbudila, ker so že prišli reševalci

Včeraj ni bilo tako, saj vseh prič, ki jih je povabila, ni bilo na sodišče, se je pa vabilu k pričanju odzvala kazenska višja sodnica Barbara Nerat. Tožilka Artenjakova je pri pričanju sodnice vztrajala zato, ker se je incident 7. januarja 2018 zgodil pod njenim oknom, a to ni okoliščina, ki bi bila sodišču v pomoč pri rešitvi primera. Neratova je že januarja 2018 policiji razložila, da o pretepu ne more povedati nič, saj ga ni neposredno zaznala. Enako je povedala včeraj. Spominjala se je, da jo je tisto noč prebudilo kričanje pod spalničnim oknom, kar v časih pred pandemijo ni bilo nič nenavadnega. "Na tem platoju pred gostiščem Zlati lev in klubom Podroom je redno prihajalo do raznoraznih fizičnih obračunov. Velikokrat smo v soseski klicali policijo in reševalce. Tudi moj mož, ki je zdravnik, je kdaj nudil prvo pomoč, vendar ne v konkretnem dogodku," je povedala Neratova in pripomnila, da moža to noč ni zbudila zato, ker je v temi zaznala odsev reševalnega vozila in je tako vedela, da je medicinska pomoč že prispela. Ker glasovi pod njenim stanovanjem niso pojenjali, je vstala in skozi mansardno okno pogledala na ploščad pred tržnico. Videla je gručo ljudi, nekateri so hodili gor in dol z mobilniki v roki, drugi s pijačo, najbolj sta se ji v spomin vtisnili dve izrazito svetlolasi dekleti.

"Ko ste pogledali skozi okno, so se ljudje še tepli?" jo je vprašala tožilka. "Ne, tega nisem videla," je odvrnila Neratova, a poudarila, da je stala pri mansardnem oknu, ki ni prav veliko, in če se je kaj dogajalo bolj levo ali desno od ploščadi, tega ni mogla zaznati. Obrambo je zanimalo, ali je videla, da bi kdo od prisotnih kaj držal v rokah. "Cigarete, nekateri mobilne telefone, nekaj jih je hodilo s pijačo v roki," je ponovila o dogajanju na ploščadi, čisto običajnem za območje, kjer so v bližini lokali in diskoteka. "Ste videli, da bi imel kdo nož v rokah?" je stanovsko kolegico še bolj direktno vprašala sodnica Krajnjčeva. Neratova ji je odkimala, spomnila pa se je še, da je tisto noč v bližini krožišča ob Vodnikovem trgu videla avtomobila, ki sta se ustavila, kar je povedala tudi policiji. Nekaj ljudi je sedlo v en avto, odpirali so tudi prtljažnik, a Neratova ne more vedeti, ali je bil kdo od teh ljudi povezan z obravnavanim incidentom, zaradi katerega sodijo peterici.