Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je vodila sodnica Alja Kratovac, je lani avgusta 20-letnega Tima Černjaviča oprostil očitka, da je poskušal ubiti tri leta starejšega Borisa P. Tožilstvu mu je očitalo, da je dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zaradi hiperkinetične motnje vedenja in obsesivno-kompulzivne motnje, in na koncu sojenja zanj terjalo kazen šest let in pol zapora. Sodišče pa je zaradi premalo konkretizirane obtožnice in pomanjkanja dokazov o tem, da je obtoženi naklepal prijatelju vzeti življenje, Černjaviča oprostilo. Okrožno sodišče v Ljubljani na obravnavi tudi ni ugotovilo, kaj se je 18. oktobra 2018 dogajalo med obtoženim in oškodovancem. Podvomilo je celo o tem, da so bile rane oškodovancu prizadejane z nožem, ki so ga zasegli preiskovalci. Tožilstvo in oškodovančev pooblaščenec, odvetnik Edvard Bacvon, sta se zoper oprostilno sodbo pritožila in jo na pritožbeni seji zrušila. Senat višjih sodnikov je po besedah odvetnika Bavcona "razcefral oprostilo sodbo" za Černjaviča in vrnil zadevo v ponovno sojenje pred spremenjen senat. Četudi višje sodišče ne bi odločilo, da obtoženemu sodi drug senat, bi se to zgodilo, saj je sodnica Kratovčeva po imenovanju v višjo sodnico z okrožnega sodišča presedlala na višje.
Okrvavljen pritekel iz kioska in prosil za pomoč
Sojenje je potekalo za zaprtimi vrati, tožilstvo pa je Černjaviču očitalo, da je Borisu P. hotel vzeti življenje 18. oktobra 2018 okoli 19.30 v trafiki pri postaji mestnega potniškega prometa Emona na Litijski cesti v Štepanjskem naselju v Ljubljani. Tam je z manjšim nožem večkrat po vratu in obrazu porezal Borisa P., je trdilo tožilstvo. Ko je žrtev skušala zbežati iz kioska, so bila vrata zaklenjena, in Černjavič je tako po prepričanju tožilstva Borisa P. še nekajkrat zabodel v hrbet. Priče so povedale, da je tistega večera iz kioska najprej prišel oškodovanec in okrvavljen prosil za pomoč. Za njim naj bi bil iz trafike stopil še en fant, menda pomanjkljivo oblečen, z nožem v rokah. Nekaj trenutkov pozneje se je že pognal v beg, stekel je čez cesto in odvrgel nož. Nekdo je stekel za njim, ga dohitel in pridržal do prihoda policistov. Sodnica je v izreku sodbe dejala, da se je sodišče v postopku zelo veliko ukvarjalo s tem, ali je nož, ki so ga kriminalisti našli po dejanju, resnično nož, s katerim je obtoženi zabodel Borisa P. Izvedenci so po ranah na oškodovancu ugotovili, da najdeni nož ni pravi, ocenili pa so tudi, da z nožem, ki je bil zasežen, obtoženi prijatelja ne bi mogel zabosti do smrti.
"Dejstvo je, da je med obtoženim in oškodovancem prišlo do konflikta. Oškodovanec je bil porezan po vratu in obrazu, na hrbtu je imel nekaj manjših ran, vse so izvedenci označili za lažje poškodbe. Poškodovan je bil tudi obtoženi, zato ni jasno, kaj se je v resnici dogajalo, še posebno, če naj bi bil oškodovanec resnično pet let zlorabljal obtoženega. Veliko smo se ukvarjali z obtoženčevim naklepom, da bi imel namen oškodovancu vzeti življenje. Dokazov za naklep nismo našli," je ob izreku sodbe povedala sodnica Kratovac.
Krivdo na prvem naroku celo priznal
Tima Černjaviča v procesu brani odvetniška družba Čeferin in partnerji. Zanimivo je, da je obtoženi na predobravnavnem naroku krivdo za poskus uboja celo priznal, še pred tem pa menda s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju, vendar sodnik Tomaž Bromše tega ni sprejel. Po njem je bil primer dodeljen sodnici Alji Kratovac, ta pa je Černjaviča oprostila. Zdaj bo obtoženi poskusa uboja stopil že pred tretjega sodnika. Kdaj bo razpisana obravnava, še ni znano.
Za nekaj milimetrov zgrešil vitalni organ
Odvetnik Bavcon nam je pojasnil, da sta tožilka in on že med prvostopenjskim sojenjem opozarjala senat na napake, a je sodnica po njegovem mnenju ves čas zadevo vodila v prid obtoženca in v škodo oškodovanca, kar je napisal v pritožbi. Dobil je vtis, da se ne sodi obtožencu, ampak njegovi stranki, ki je bila žrtev kaznivega dejanja. Višji sodniki so ugotovili, da je prvostopenjsko sodišče naredilo več napak, tako glede ocene dejanskega stanja kot tudi glede noža, s katerim naj bi bil šel obtoženi nad oškodovanca. Konica noža, ki so ga policisti po dejanju zasegli, je bila namreč ukrivljena, zato se je sodišču prve stopnje zastavilo vprašanje, ali je tak nož lahko povzročil vbodno rano, ki jo je imel oškodovanec na hrbtu. Glede na izvedeniško mnenje fakultete za strojništvo, da z ukrivljenim nožem ni bilo mogoče povzročiti poškodbe pa tudi da ukrivljenosti noža ni moglo povzročiti zabadanje v kost, je prvostopenjsko sodišče podvomilo o mehanizmu nastanka poškodb. Oziroma da ni povsem jasno, s čim in kako so bile oškodovancu povzročene poškodbe. Takšen zaključek po mnenju višjih sodnikov "ne vzdrži kritične presoje". Strinjali so se tudi s tožilstvom, da ni mogoče izključiti možnosti, da bi obtoženi takoj po dejanju z nožem na hitro poskušal odpreti sef v kiosku in ga šele takrat ukrivil.
Višje sodišče je bilo kritično tudi do tega, da je prvostopenjski senat spregledal mnenje sodnega izvedenca, da je nož za le nekaj milimetrov zgrešil vitalni organ, v nasprotnem bi namreč lahko bilo za oškodovanca usodno, saj je šlo po izvedenčevi oceni za močan zamah oziroma sunek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
