(INTERVJU) Varnost na evropskih cestah ugodna, a ne dobra

Prejšnji teden je v Sloveniji na mednarodni konferenci Prihodnost e-skirojev, ki sta jo organizirali Agencija za varnost prometa in Zavod Vozim, sodeloval Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa (European Transport Safety Council). ETSC je neodvisna neprofitna organizacija, ki si prizadeva za zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodovanih v prometu v Evropi. ​ Avenoso se je skupaj z Robertom Štabo, predsednikom Zavoda Varna pot, in drugimi visokimi gosti pri osrednjem spomeniku žrtvam prometnih nesreč na ljubljanskih Žalah poklonili tudi žrtvam prometnih nesreč. Avenosa smo ob obisku v Sloveniji prosili, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj.

Kako ocenjujete prometno varnost na evropskih cestah?

"Če pogledamo prometno varnost na evropskih cestah v zadnjem obdobju, je v primerjavi z nekaterimi drugimi svetovnimi cestami ugodna, lahko bi rekli, da smo dosegli pomemben napredek - vendar ni dobra. V zadnjem letu je na evropskih cestah izgubilo življenje več kot 20 tisoč ljudi, kar je nesprejemljivo. To bi si lahko predstavljali tako, kot da vsak drugi dan z neba strmoglavi večje letalo Boeing in v njem umrejo vsi potniki. Seveda je varnostna situacija odvisna od države do države - imamo države, na primer Norveško, Švedsko in Dansko, kjer je prometna varnost na zelo visokem nivoju, in države, kot sta na primer Romunija in Bolgarija, kjer je situacija glede varnosti v cestnem prometu veliko slabša. Če pogledamo Slovenijo, je cestnoprometna varnost in število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah v evropskem povprečju. Je pa vsaka smrtna žrtev, ki se zgodi na evropskih cestah, preveč."

Kako je pandemija koronavirusa vplivala na varnost evropskih cest in kakšna je varnost zdaj, ko je epidemije konec?

"Po podatkih Evropskega sveta za varnost prometa za leto 2021 je razvidno, da se trend smrtnih prometnih nesreč glede na petletna drseča povprečja zmanjšuje, čeprav se obseg prometa (prevožene milijarde kilometrov) povečuje. Po podatkih Evropske komisije o številu smrtnih žrtev v cestnem prometu za leto 2022, ko se je obseg prometa po pandemiji vrnil na običajno raven, je v prometnih nesrečah v EU umrlo okoli 20.600 ljudi, kar je za tri odstotke več kot 2021. V primerjavi z letom 2019, pred pandemijo, to pomeni 2000 manj smrtnih žrtev. Povprečje v EU je 46 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. V Sloveniji je bilo 2022. zabeleženih 40 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, kar je manj od evropskega povprečja (46). Obenem pa je bilo zabeleženih za kar 25 odstotkov manj smrtnih žrtev kot leta 2021 in 17 odstotkov manj kot leta 2019, pred pandemijo. Slovenija je tako lani zabeležila največji upad števila smrtnih žrtev v primerjavi z letom 2021 med vsemi članicami EU."

Kaj so najpogostejši vzroki prometnih nesreč?

"Vzrokov je lahko več, vendar pa je za varnost v cestnem prometu pomembnih več dejavnikov, ki morajo delovati hkrati, in sicer urejene ceste in dobra infrastruktura, primerno vedenje udeležencev v prometu in tehnično brezhibni avtomobili."

Kako lahko na varnost v prometu, predvsem na avtocestah, vpliva delo avtocestnih policij, ki jo je Slovenija ukinila po krajšem času delovanja?

"Nekatere evropske države imajo avtocestno policijo, druge pa ne - in imajo morda kljub temu zelo visoko stopnjo varnosti na svojih cestah. Pomembno je, da se na cestah opravlja policijski nadzor, predvsem pa, da so izpolnjeni vsi dejavniki, ki vplivajo na ugodno prometno situacijo, o kateri sem govoril maloprej. Na koncu dneva, če lahko tako rečem, ni pomembno, koliko nadzora je bilo na cestah in za kakšne oblike je šlo, šteje le, da se zgodi čim manj prometnih nesreč s hudimi posledicami."

Kako je z vizijo 0 mrtvih na evropskih cestah?

"Vizija 0 mrtvih na evropskih cestah je zelo pomembna, vendar pa je treba poudariti, da gre za projekt na daljši rok. Da bi dosegli to vizijo, je potrebno še marsikaj spremeniti na področju varnosti na evropskih cestah. Je pa to cilj, ki si ga v EU želimo doseči do 2050."

Kako nove oblike mobilnosti, na primer električni skiroji, vplivajo na varnost v prometu?

"V evropskih mestih so e-skiroji vedno pogostejši, žal pa se soočamo tudi z vse več resno poškodovanimi vozniki skirojev. Da bi se ta trend obrnili, je treba sprejeti nekaj smiselnih ukrepov za varnost voznikov e-skirojev in drugih udeležencev v prometu. E-skiroji lahko igrajo pomembno vlogo v mestih trajnostne prihodnosti, ki pa morajo dati prednost varnosti ranljivih udeležencev v prometu, če ti uporabljajo načine prevoza, ki so veliko manj tvegani za druge udeležence v prometu, kot so avtomobili, tovorna in druga motorna vozila. Čeprav menimo, da bi morali vozniki e-skirojev voziti s prilagojeno hitrostjo, maksimalna hitrost bi morala biti 20 kilometrov na uro, vozniki pa bi vselej morali nositi čelade, pa bi na drugi strani mesta, kjer se vozijo skiroji, morali vzpostaviti varno cestno infrastrukturo z mrežo ločenih kolesarskih stez in določiti ustrezne omejitve hitrosti, kar je ključno za večjo prometno varnost."

Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 v Sloveniji je potekel, novega še nimamo in smo verjetno edina država v EU brez njega. Zato državni organi in druge organizacije nimajo sistemske smeri, začrtanih aktivnosti ukrepov in zavezujočih ciljev ter s tem tudi ne odgovornosti, ki se potem običajno prelaga na voznike. Kaj to pomeni za varnost na slovenskih cestah?

"Nacionalni program varnosti cestnega prometa je zelo pomemben strateški dokument, ki ga imajo vse članice EU in o tem velikokrat govorimo. V njem so zapisani cilj, strategije in vizije na področju varnosti cestnega prometa. Ko se nacionalni program varnosti cestnega prometa za neko obdobje zaključi, je seveda pomembno, da se opravi analiza, da je jasno, kaj se je naredilo in kaj bi se še moralo na področju varnosti cestnega prometa. In na podlagi analize se potem postavljajo nove vizije, strategije in cilji za naslednje časovno obdobje. Verjamem, da ga bo Slovenija kmalu sprejela in da sledi vsem ciljem za izboljšanje prometne varnosti, ki smo si jih zastavili v okviru EU - in da bi lahko bila v prihodnosti ena od najvarnejših evropskih držav v cestnem prometu."