Nizke temperature so v sredini januarja poskrbele za zmrzovanje vodnih površin. Jezera, bajerji, ribniki v lepem vremenu prav vabijo obiskovalce, ki se po ledu sprehajajo, drsajo ali morda počnejo še celo kaj bolj adrenalinskega. A zaledenela površina je lahko zelo nevarna past. "Popolne varnosti na ledu definitivno ni," pravi Robert Okorn iz ljubljanske gasilske brigade. Prejšnji teden smo ga zmotili prav ob Koseškem bajerju, ki je bil zaradi ledu precej obiskan. "Ravno zdaj je mimo pripeljal drsalec," nam je povedal v telefonskem pogovoru. Pa je hoja po zaledenelem bajerju trenutno varna? "Kar se nas tiče, ni nikoli varna. Ker ne vemo, kakšen je led, kolikšna je debelina. Na različnih delih je lahko zelo različna, še posebej je problematična tam, kjer so kaki toplotni viri ali kjer izhaja voda oziroma je tekoča. Tako da stoodstotne varnosti zagotovo ni. Konec koncev pa je led že sam po sebi nevaren. Že sam padec je lahko usoden," opozarja Okorn.
Ledeno ploskev bajerja so člani Gasilske brigade Ljubljana pred dvema tednoma izkoristili za reševalno vajo. "Gre za redno letno vajo," pravi sogovornik. Skorajda vsako leto so k bajerju klicani tudi na pravo reševanje. Kako se ga lotiti, je odvisno od konkretne situacije. "Predvsem od tega, kje je ponesrečenec, kako daleč je od kopnega. Imamo tako imenovane suhe obleke, da gremo lahko varno v vodo, pa seveda rešilne jopiče. Potem pa je treba na neki način čim prej doseči ponesrečenca in mu pomagati," razlaga Okorn.
Največji sovražnik je panika
Da stopimo na led, mora biti debel vsaj pet centimetrov, če je ljudi več, mora biti debelejši. Po priporočilu uprave za zaščito in reševanje mora biti za varno gibanje manjše skupine debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev. Primer: za površino 200 kvadratnih metrov ledu, ki je debel deset centimetrov, je dopustna obremenitev 22 oseb, težkih po 75 kilogramov, ki stojijo na razdalji treh metrov.
"Pravilo je, da na led ne gremo nikdar sami," poudarja Okorn. Uprava za zaščito in reševanje pa še, da obvestimo bližnje, preverimo pa tudi vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine. Na ledeni ploskvi ocenimo debelino in barvo, pregledamo razpoke in poslušamo poke. Za testiranje ledu je najboljša potovalna palica z ostro konico. Če po ledu močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj nosilen. Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa je treba biti pazljiv pri mokrih prelomih. Če opazimo, da led okrog nas poka v koncentričnih krogih, je to znak za alarm. Takoj zapustimo ledeno površino.
"Če se led udre, je naš največji sovražnik panika," pravi Okorn. Mrzla voda šokira, zaradi podhlajenosti nam hitro zmanjkuje moči. "Poskušamo torej ostati mirni in splezati na led, najbolje v smeri, od koder smo prišli. Če nam je uspelo priti ven, ne vstajajmo, ampak se stran odkotalimo," našteva strokovnjak.
Do ponesrečenca po trebuhu
Če pa vidimo padec v vodo, skušajmo pomagati. Do kraja nesreče ne tecimo. Približajmo se leže, po trebuhu, ponesrečencu ponudimo vrv, palico, oblačilo ali kaj podobnega. Takoj pokličimo na številko 112. Dokler ne pridejo reševalci, ponesrečenca preoblecimo v suha oblačila in zavijmo v odejo. Ogrevajmo mu predvsem glavo, vrat, prsni koš in trebuh, lahko tudi s svojim telesom. Ponudimo mu, če je le mogoče, tudi topel napitek, svetujejo gasilci.
V Sloveniji je veliko naravnih drsališč, od jezera na Rakitni do Čukove jame pri Bobovku pri Kranju, od Bloškega jezera do Planšarskega na Jezerskem. Na ljubljanskem območju je najbolj oblegan ravno Koseški bajer. "A led rad pritegne ljudi, tako da utegne biti nevarna že najmanjša mlaka," opozarja Okorn.
Tako se je ravno pred dvema tednoma na ribniku v Sneberjah led udrl pod dvema otrokoma. Eden se je rešil sam, drugega, sedemletnika, so izvlekli svojci in ga oživljali do prihoda reševalcev. Na Koseškem bajerju se je zadnja odmevna nesreča zgodila pred petimi leti. V vodi so pristali trije sprehajalci. Žensko in komaj dveletnega otroka so izvlekli očividci, moškega pa z uporabo reševalne deske gasilci.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
