Direktor mariborskega podjetja Spit plus Jožef Šeško ta teden na predobravnavnem naroku na Okrožnem sodišču v Mariboru ni priznal krivde iz obtožnice, ki mu očita, da je s podpisom računov za dela, ki niso bila opravljena, omogočil Športnemu centru Pohorje protipravno pridobitev 1,9 milijona evrov evropskih sredstev pri naložbi v novo Pohorsko vzpenjačo. Soobtoženih Draga Rataja, nekdanjega direktorja Športnega centra Pohorje, in Srečka Jesenška, nekdanjega direktorja Pohorske vzpenjače, na sodišče ni bilo. Opravičila sta se zaradi zdravstvenih razlogov.
Podrobnosti obtožb proti njima tako še niso znane, je pa tožilec specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar predstavil del obtožnice, ki se nanaša na Šeška.
Ta je po navedbah iz obtožnice kot zaposleni v podjetju Spit plus s podpisi več računov za dela, za katera je vedel, da jih to podjetje ni opravilo, omogočil Športnemu centru Pohorje protipravno pridobitev premoženjske koristi v višini 1,9 milijona evrov pri naložbi v novo krožno kabinsko žičnico na Pohorje. To so, kot je znano, zagnali konec decembra leta 2009.
Sojenje trojici se bo pričelo, ko bosta opravljena tudi predobravnavna naroka za soobtožena Jesenška in Rataja. Obtoženim goljufije na škodo EU grozi zaporna kazen od enega do osmih let. Rataj in Jesenšek sta bila v preteklosti obtožena tudi poslovne goljufije na račun Mestne občine Maribor, a je mariborsko tožilstvo septembra 2018 obtožnico umaknilo. Umik obtožnice je bil pričakovana posledica odločitve vrhovnega sodišča julija 2018, da je treba po prenehanju prikritih ukrepov kazenski postopek sprožiti v dveh letih, sicer teh ne sme uporabiti.
Tožilstvo je sicer Rataju in Jesenšku takrat očitalo, da sta v letih 2008 in 2009 mariborski občini v imenu medtem že propadlega Športnega centra Pohorje zaračunala vzdrževalna dela na vzpenjači v višini dobrih 60.000 evrov, ki nikoli niso bila opravljena ali pa so bila opravljena na napravah, ki niso v lasti občine. Oba obtožena sta krivdo zanikala in vztrajala, da je bil v resnici oškodovan Smučarski klub Branik, saj mu občina nikoli ni povrnila vlaganj v žičniško infrastrukturo v njeni lasti.
