Po obtožnici specializiranega tožilstva naj bi bili Dušan Črnigoj, nekdanji generalni direktor Primorja, njegov takratni pomočnik za ekonomsko področje Alojz Bolčina (oba sta že več let upokojena) in Hrvat Mario Gvozden, nekdanji lastnik in direktor družbe MGT Kumrovec, ajdovsko gradbeno podjetje (v stečaju od leta 2012) oškodovali za več kot 1,3 milijona evrov.
Domnevno škodljiv posel se je zgodil pred poldrugim desetletjem, med letoma 2005 in 2006. Primorje je v letu 2006 za 1,1 milijona evrov od podjetja MGT Kumrovec kupilo stoodstotni delež družbe Miljkovići iz Mostarja. Družba naj bi bila po obtožbi prezadolžena, kar naj bi Črnigoj in Bolčina vedela, in ni imela koncesije za izkoriščanje kamnoloma Mokri Do, zaradi katerega je Primorje družbo sploh kupilo. Primorje pa naj bi med letoma 2006 in 2008 poravnalo za skoraj 300.000 evrov obveznosti in posojil družbe Miljkovići. Za tožilstvo je sporen tudi aneks, ki ga je po pooblastilu Črnigoja kasneje podpisal Bolčina. Z aneksom se je Primorje odpovedalo vračilu kupnine, če družba ne bi dobila koncesije za kamnolom Mokri Do.
Tožilka Marjana Grašič je prepričana, da kupnina v višini 1,1 milijona evrov ni predstavljala poštene vrednosti družbe Miljkovići. Edina poslovna dejavnost podjetja je bilo prav izkoriščanje kamnoloma, ker pa ni imelo koncesije, naj bi bilo brez vsakršne tržne vrednosti, trdi tožilstvo. Črnigoju in Bolčini očita zlorabo položaja, Gvozdenu pa pomoč pri tem.
Obramba obtoženih je ob začetku sojenja ponovno poudarila, da je primer zastaral, tožilka in odvetnica Primorja pa sta odgovorili, da to ne drži. Z njima se je strinjala tudi sodnica Tatjana Cvetičanin in nadaljevala z obravnavo. Črnigoj, Bolčina in Gvozden so imeli pripravljene pisne zagovore. "Ni res, da je bilo storjeno kaznivo dejanje," je poudaril Črnigoj in dodal, da se ne čuti odgovornega za očitke tožilstva. "Očitke zavračam, nisem storil nobenega kaznivega dejanja," je zatrdil tudi Bolčina. Enako je nazadnje dejal še Gvozden, ki meni, da je obtožba rezultat pomanjkanja informacij in nepoznavanja prava v Bosni in Hercegovini.
Črnigoj in Bolčina sta pojasnjevala, da je kolegij direktorjev Primorja v tistih letih sprejel strategijo širjenja poslov na Balkan. "Primorje je videlo v nakupu kamnoloma Mokri Do strateško naložbo," je pojasnil Črnigoj. V Bosni in Hercegovini so si obetali nove posle. Pričakovali so, da se bo sklenila koncesijska pogodba. Bolčina je poudaril, da je imel kamnolom vsa dovoljenja za obratovanje, preklicali so jih šele v letu 2014, dokončno leta 2018. "Pridobitev koncesije sploh ni bila vprašljiva," je dejal. Tudi po njegovih besedah je bilo realno pričakovati podpis koncesijske pogodbe, ki pa takrat ni bila pogoj za obratovanje kamnoloma. Bil je tudi pri ministru za gospodarstvo hercegovsko-neretvanskega kantona, po obisku ni dvomil, da postopek poteka. Dobil je zagotovilo, da nova zakonodaja o koncesijah ni razveljavila že pridobljenih pravic.
Gvozden je pojasnil, da so takrat za kamnolom dobili več ponudb. Ko so se odločili za Primorje in se dogovorili za posel, je bil tudi pri Črnigoju v pisarni, takrat ga je videl prvič. Ko je šlo Primorje v stečaj, je večkrat poskušal priti v stik s stečajnim upraviteljem, da bi mu pojasnil, kaj se dogaja, a mu ni uspelo. Poudaril je, da bi Primorje lahko nadaljevalo posel z dovoljenjem za eksploatacijo, ki ga je imel kamnolom Mokri Do.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
