Od bankirja v NLB do zapornika na Dobu

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil septembra 2017 zaradi zlorabe položaja ali pravic in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti na štiri leta zapora obsojen Dušan Šuštar, bančnik iz Nove Ljubljanske banke (NLB). Sodba je šele konec avgusta letos postala pravnomočna.

Šuštar je bil spoznan za krivega, da je kot vodja gorenjske podružnice NLB dvakrat zlorabil svoj položaj, ko je dvema kreditno nesposobnima fizičnima osebama uredil premostitvena hipotekarna kredita v višini 1,1 milijona evrov in 1,65 milijona evrov. To je storil na način, da je z usmerjanjem svojih podrejenih pripravil kreditni predlog, ki je vseboval neresnične podatke o vrednosti nepremičnin, ki se dajejo v zavarovanje, nato pa upravi banke predlagal, naj kredita odobri, kar je ta - v prepričanju, da so podatki pravilni - tudi storila. Šuštar je nato sklenil kreditni pogodbi in odobril porabo denarja. Kreditojemalca posojil nista vrnila. Šuštar je s svojim dejanjem trem pravnim in trem fizičnim osebam, ki so bile prejemnice denarja, pridobil premoženjsko korist v skupni višini 2,75 milijona evrov.

Opozarjali sta ga na kreditno nesposobnost

​Afera okrog Šuštarja je izbruhnila že leta 2013, ko so ga preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) kazensko ovadili. Zgodba pa se je pričela že julija 2008. Šuštar je takrat poklical uslužbenko v poslovalnici, ki je obravnavala prošnje fizičnih oseb za posojilo, in ji povedal, da bo v poslovalnico prišel nekdo, ki bo oddal vlogo za pridobitev 1,1 milijona evrov premostitvenega hipotekarnega kredita za nakup nepremičnine v Avstriji. Delavka je pripravila predlog za kreditni odbor banke in celo opozorila, da po njenem mnenju posojila ne bi smeli odobriti. Po Šuštarjevem naročilu pa je morala k predlogu pripisati, da se tveganje ocenjuje za sprejemljivo. Skupaj s sodelavko je Šuštarju in njegovi namestnici nato poslala elektronsko sporočilo, v katerem sta izrazili dvom o verodostojnosti cenitvenega poročila iz Avstrije in višini cenitve ter s tem tudi o upravičenosti odobritve posojila. Uslužbenki sta Šuštarja opozorili, da ne bosta podpisali posojilne pogodbe, tudi če jo bo kreditni odbor (ki odloča o večjih posojilih) odobril. Šuštar je vztrajal in ustno prepričal tudi svoje nadrejene v Ljubljani, na enak način je nato izposloval tudi odobritev drugega posojila, kjer je pripravljavec predloga za odobritev posojila po Šuštarjevem naročilu zapisal, da je tveganje za banko majhno. NLB je tako v letu 2008 odobrila za 2,75 milijona evrov posojil za financiranje nepremičninskega projekta v okolici Beljaka. Vrednost nepremičnin, danih v zavarovanje, je bila prikazana previsoko in Šuštar se je zavedal, da posojili ne bosta vrnjeni. Primer je bil povezan s posojiloma, ki ju je NLB leta 2008 na Šuštarjevo priporočilo odobrila podjetjema Make up Workshop in Elektrotehna Elzas. Podjetji, ki sta najeli posojili, sta šli kasneje v stečaj, stečajni upravitelj pa je zapuščeno nepremičnino v Avstriji prodal za vsega 60.000 evrov.

Banka ga je morala vzeti nazaj v službo

Preiskavo zoper Šuštarja je sodišče na pobudo tožilstva uvedlo konec 2014, končala pa se je sredi leta 2016. Po končani sodni preiskavi je obtožnico zoper bančnika vložil tožilec specializiranega državnega tožilstva Luka Moljk. Na predobravnavnem naroku leta 2017 Šuštar krivdo zanikal in obelodanil, da ga je NLB, ki ga je ob izbruhu afere odpustila iz službe, morala vzeti nazaj. Delovno sodišče je namreč v njegovi odpovedi ugotovilo proceduralne napake, NLB pa mu je morala povrniti tudi vse izpadle plače. Odpoved Šuštarju se je na delovnem sodišču izkazala kot neutemeljena iz razloga, ker bi morala banka Šuštarju dati odpoved v 30 dneh po kazenski prijavi - prijavo zoper njega je NLB podala jeseni 2012 -, in ne marca 2013, ko mu je dejansko pokazala vrata.