Pogojna kazen za celjskega nepremičninarja

Gordana Possnig Gordana Possnig
23.10.2020 20:08

Na celjskem sodišču se je z razglasitvijo sodbe končalo sojenje Aleksandru Jančarju, ki je bil za zlorabo položaja obsojen na pogojno kazen treh let zapora, doletela ga je tudi stranska denarna kazen

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Aleksander Jančar z odvetnikom Stojanom Zdolškom na celjskem sodišču maja letos, na izrek sodbe ga ni bilo.
Gordana Possnig

Celjska sodnica Mojca Turinek je z razglasitvijo pogojne obsodilne sodbe končala sojenje celjskemu nepremičninskemu mogotcu Aleksandru Jančarju (njegove družbe so lastnice več hotelov, tudi celjskih Evropa in Celeia), obtoženemu zlorabe položaja v povezavi s sumljivimi posli podjetja Avioprojekt z jeseniško bolnišnico. Jančar, ki ga na narok za izrek kazenske sankcije in nato na razglasitev sodbe ni bilo, je s specializiranim tožilstvom že sredi maja podpisal sporazum o priznanju krivde. Dogovoril se je za pogojno kazen treh let zapora s preizkusno dobo petih let. Ob tem pa mu je sodnica, kot je bilo zapisano tudi v dogovoru, potrdila še stransko denarno kazen v skupni višini 200 tisoč evrov, ki jo mora plačati dve leti po pravnomočnosti sodbe. Jančar se je v podpisanem dogovoru dogovoril za obročno odplačevanje denarne kazni, in sicer za 1250 dnevnih zneskov po 160 evrov. Pri tem mora leto dni po pravnomočnosti sodbe plačati 50 tisoč evrov, naslednje leto pa še preostalih 150 tisoč. Oškodovanemu podjetju Aviaprojekt, ki je še vedno v stečaju, mora poravnati priglašen premoženjskopravni zahtevek v višini pol milijona evrov, še 286 tisoč evrov pa mora vrniti v proračun.

​Sodnica je v začetku razglasitve sodbe tudi dejala, da je Jančar z zlorabo položaja sebi in še dvema osebama pridobil protipravno premoženjsko korist. Ena izmed teh je Tady Christie, ki ga je sodnica tik pred koncem naroka za izrek kazenske sankcije zaslišala preko videokonference iz Avstralije. Domnevni prejemnik protipravno pridobljene premoženjske koristi je sicer dejal, da so mu za prodajo nepremičnine v Bukovžlaku v Celju trije moški osebno v kovčkih dostavili kupnino 500 tisoč evrov, sam pa jo je nato položil na svoj transakcijski račun. Nekoliko drugače je v izreku sodbe povedala sodnica. Pojasnila je, da je bilo na njegov transakcijski račun za nepremičnino nakazanih 900 tisoč evrov, čeprav naj bi bila njegova nepremičnina, ki jo je dal Jančarju, da jo je prodal, ocenjena na le dobrih 116 tisočakov. Njegove izjave je označila za neverodostojne.

Spomnimo, da gre v omenjenem primeru za zgodbo družbe Avioprojekt, ki jo je sprva kot direktor vodil Jančar, nasledil ga je Jure Paušer, ki je gradila garažno hišo ob jeseniški bolnišnici. Posel je dobil Aviaprojekt, Jančar pa ga je financiral s posojilom, pridobljenim pri Hypo Leasingu, ki je Avioprojektu za stavbno pravico in pridobljeno gradbeno dovoljenje nakazal 1,9 milijona evrov. Nato je Jančar pri notarju podpisal zapisnik o hrambi denarja v višini 1,9 milijona evrov kot dela finančnih sredstev, pridobljenih iz naslova tega posla, notarju pa naložil, da denarja, ki je bil namenjen družbi Avioprojekt kot lizingojemalki, ne nakaže na njen transakcijski račun, temveč na račune drugih pravnih oseb in ene fizične osebe (gre za Tadyja Christieja v višini dobrih 900 tisoč evrov).

Ob tem je treba dodati, da zoper drugega obdolženca iz omenjene zadeve, Jureta Paušerja, ki je obdolžen ponarejanja listin, poteka ločeno sojenje. Paušer namreč krivde za očitke iz obtožnice ne prizna.

Sodba za Jančarja še ni pravnomočna, pritožba nanjo pa je možna po prejemu pisne sodbe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta