Izredni nadzor nad delom policije v povezavi z aprilsko grožnjo napada v slovenskih šolah je pokazal nepravilnosti in pomanjkljivosti pri ravnanju z informacijo, opravljanju vodstvenih nalog in izvedbi policijske preiskave.
Spomnimo. Po letošnjem strelskem pohodu na šoli na Finskem se je 2. aprila pod spletnim člankom na portalu 24ur pojavil komentar, da se bo podoben masaker 10. aprila zgodil tudi pri nas. Grožnjo je objavil moški z uporabniškim imenom Slava Rusiji. Zaradi komentarja so na šolah za več dni uvedli poostrene varnostne ukrepe. Pisca, ki grožnje ni uresničil, so kriminalisti izsledili in ga v maju kazensko ovadili zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. Ovadeni je 36-letni Pomurec, ki za policijo ni nepopisan list. V preteklosti so ga že obravnavali zaradi preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, zdaj pa mu zaradi lažnega sporočila, zaradi katerega so državni organi in druge institucije ukrepali brez potrebe, kar je za seboj potegnilo kakšnih 70.000 evrov premoženjske škode, grozi do pet let zapora.
Policija je aprila o objavi spletne grožnje najprej obvestila javnost, zaradi česar je bila deležna kritik nekaterih ravnateljev, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je zaradi več očitkov o neustreznem obveščanju javnosti in očitkov o pasivnosti dela policije odredil izredni nadzor nad delom policije v povezavi s potencialnimi grožnjami nasilja na šolah.
Nadzornik vpleten v strelski incident?
Poročilo direktorata nikogar v vrstah policije ni pustilo hladnega, je pa po naših neuradnih podatkih marsikdo dvignil obrv nad tem, da je eden izmed dveh nadzornikov v konkretnem primeru menda nekdanji policist, ki je bil pred več kot dvajsetimi leti vpleten v strelski incident. Bilo je novembra 2001, ko si je skupina uniformirancev v nočnem času v prostorih policijske postaje privoščila popivanje in celo streljanje. Ugotovljeno je bilo, da je najmanj eden od policistov v stene izstrelil vsaj 14 nabojev iz službene pištole, zaradi česar je bil zoper vse sprožen notranji nadzor. Na ministrstvo za notranje zadeve smo naslovili vprašanje, ali informacija o preteklosti enega izmed nadzornikov drži, in jih zaprosili za podatek, kakšen ukrep oziroma sankcija ga je takrat doletela, če sploh. Na odgovore še čakamo.
Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić je na tiskovni konferenci pojasnil, da so nadzorniki ugotovili različne nepravilnosti, ki se nanašajo na nestrokovno in nedosledno delo znotraj Uprave kriminalistične policije (UKP) pri evidentiranju in poslovanju s konkretno grožnjo. Po njegovih besedah znotraj UKP niso pravilno reagirali ob prvi prijavi te informacije, saj da je policija prve aktivnosti glede ugotavljanja avtorja spornega zapisa izvedla šele sedmi dan po objavljeni grožnji. "Razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je policija ugotovila šele 11. aprila," je razkril Levačić in opozoril, da je bilo to torej šele en dan po datumu, za katerega je spletni komentator napovedoval masaker, ki se k sreči ni zgodil.
Nadzornik vpleten v strelski incident?
Poročilo direktorata nikogar v vrstah policije ni pustilo hladnega, je pa po naših neuradnih podatkih marsikdo dvignil obrv nad tem, da je eden izmed dveh nadzornikov v konkretnem primeru menda nekdanji policist, ki je bil pred več kot dvajsetimi leti vpleten v strelski incident. Bilo je novembra 2001, ko si je skupina uniformirancev v nočnem času v prostorih policijske postaje privoščila popivanje in celo streljanje. Ugotovljeno je bilo, da je najmanj eden od policistov v stene izstrelil vsaj 14 nabojev iz službene pištole, zaradi česar je bil zoper vse sprožen notranji nadzor. Na ministrstvo za notranje zadeve smo naslovili vprašanje, ali informacija o preteklosti enega izmed nadzornikov drži, in jih zaprosili za podatek, kakšen ukrep oziroma sankcija ga je takrat doletela, če sploh. Na odgovore še čakamo.
Nasprotujoče si izjave
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je minister po besedah Levačića policiji že izdal usmeritve in obvezna navodila za njihovo odpravo, o realizaciji katerih mora policija poročati najkasneje do 2. novembra letos. Ker so nadzorniki pri ravnanju nekaterih policistov zaznali razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, so poročilo o ugotovitvah nadzora odstopili posebnemu oddelku na specializiranem državnem tožilstvu, pristojnemu za obravnavo kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe. O podrobni vsebini poročila Levačić ni govoril, ga je pa neuradno pridobila novinarka TV Slovenija Irena Ulčar Cvelbar in razkrila, da nadzorniki vodji oddelka za terorizem in ekstremno nasilje Albertu Černigoju očitajo, da je uradni zaznamek o tem, kdaj je policija od Sove prejela informacijo o zapisu na portalu 24 ur, napisal za nazaj in v njem navedel neresničen podatek. Ker svojim podrejenim ni naročil, da dobljeno informacijo evidentirajo in tega tudi sam ni storil, nadzorniki Černigoju očitajo kršenje internih aktov, kar bi lahko imelo zakonske znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Enako očitajo tudi njegovemu nadrejenemu, Damjanu Apolloniu, vodji sektorja za organizirano kriminaliteto, čeprav Levačić priznava, da nadzorniki niso mogli ugotoviti, ali je bil Apollonio dejansko seznanjen s to informacijo. "Prišlo je do nasprotujočih si izjav o tem. Dejstvo pa je, da vodstvo UKP ni bilo seznanjeno s podatkom, da je bila informacija že 2. aprila znana policiji oziroma posameznikom v tem oddelku," je poudaril direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge.
Sova in policija dvanajst let nista posodobili seznama kontaktnih oseb
Policijsko obveščanje šol in CSD-jev o grožnji je bilo po oceni nadzornikov nesistematično, policija je s tem povzročila paniko, javnosti je posredovala tudi netočne informacije. Nadzorniki so opozorili tudi na izmenjavo informacij med Sovo in policijo – seznam kontaktnih oseb med njima je bil nazadnje posodobljen pred dvanajstimi leti. S Sovo je komuniciral človek, ki ne bi smel.
Kljub ugotovljenim nepravilnostim je Levačić izpostavil, da je slovenska policija preiskavo uspešno zaključila, saj je avtorja grožnje odkrila, ga izsledila in kazensko ovadila. Dejal je še, da je treba primer umestiti v kontekst dogajanj po svetu, kjer prihaja do tragičnih dogodkov v šolah, a poudaril, da se je Slovenija s takšno grožnjo srečala prvič in da doslej natančnega protokola medsebojnega obveščanja med ministrstvi ni bilo.
Nov protokol obveščanja o grožnjah
V času izrednega nadzora je ministrstvo za notranje zadeve skupaj s policijo pristopilo k oblikovanju nekih rešitev glede obveščanja pristojnih institucij. "V sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje smo izdelali protokol o obveščanju v takšnih primerih, protokol je bil podpisan in je v veljavi od 14. junija 2024," je še povedal Levačić v upanju, da bodo realizirani ukrepi in aktivnosti, ki še sledijo, pripeljali k učinkovitejšemu delovanju policije in tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju pristojnih institucij. "Da bomo vsi skupaj bolje pripravljeni, če bi se tak primer ponovil v prihodnje," je poudaril Levačić in tiskovno konferenco izkoristil za poziv javnosti, da je kakršnokoli grožnjo treba nemudoma prijaviti policiji, saj le tako lahko policija odkrije storilca in še naprej zagotavlja visoko stopnjo varnosti v Republiki Sloveniji.
GPU: Vsaka ocena nepravilnosti bo podrobno presojana
Na Generalni policijski upravi (GPU) so potrdili, da so prejeli poročilo direktorata in nekatere ukrepe - kot so okrepitev sodelovanja s šolami in izdelava protokola komuniciranja v primeru groženj - tudi že izvedli. "Vsaka ocena nepravilnosti s strani direktorata bo v nadaljevanju podrobno presojana in o njej v skladu s pravili sprejeta odločitev glede morebitne odgovornosti posameznih oseb," je v imenu GPU odgovorila njena tiskovna predstavnica Maja Ciperle Adlešič in dodala, da so na upravi prejeli tudi obvezne usmeritve ministra. Našemu zaprosilu, kako poročilo direktorata komentira generalni direktor policije Senad Jušić, pa niso mogli ugoditi, saj je direktor odsoten, zato se bo s končnim poročilom direktorata podrobno seznanil, ko se vrne.