Vsebino omogoča Hrvaška turistična skupnost
Istra in Kvarner sta slovenskim turistom blizu ne le geografsko, temveč tudi mentalno. To niti ni čudno, saj je največji jadranski polotok deloma tudi slovenski, pa tudi del Kvarnerja je bil nekoč del skupnih držav, v katerih smo živeli tudi Slovenci. Številni razlogi so torej, zakaj Slovenci obiskujemo Istro in Kvarner od pomladnih do jesenskih počitnic in pogosto še pozimi.
V Rovinju kar dve Michelinovi zvezdici
Zagotovo nas tja ne vleče le odlična kulinarika, čeprav to nikakor ni zanemarljiv razlog za obisk v vseh letnih časih. Kralj istrske kuhinje je zagotovo tartuf, redka in zato zelo cenjena goba, za katero je dolgo veljalo, da jo iščejo s pomočjo izurjenih svinj, njihovo delo pa so v zadnjih letih prevzeli psi s prav tako ostrim vohom. Med značilnostmi istrske kuhinje najdemo še polento, razne testenine, meso avtohtonega istrskega goveda, mineštro ter seveda ribe in druge morske sadeže. Prebivalci morja pa so seveda zelo cenjeni tudi v Kvarnerju, zlasti tamkajšnji škampi veljajo za ene najboljših v Jadranskem morju. Seveda ima vsak kraj svoje tipične jedi in najboljše je, da jih naročite in spoznate iz prve roke. Povsod pa boste odlično hrano lahko zalili tudi z vrhunsko kapljico, od terana do malvazije in žlahtine. Odličnost istrske in kvarnerske kuhinje so prepoznali tudi pri slovitem Michelinu in zaželene zvezdice podelili restavracijam Monte in Agli Amici v Rovinju, Nebo na Reki, Alfred Keller v Malem Lošinju in Boškinac na Pagu.
Seveda pa turisti v ta kotiček Jadrana ne prihajajo zgolj zaradi razvajanja brbončic, temveč pokrajina ne le ob morju, temveč tudi v notranjosti polotoka ponuja raznovrstne možnosti za odkrivanje zgodovine, športne aktivnosti ali preprosto uživanje v naravi, arhitekturi in kulturi. Občudovati je mogoče arhitekturne dosežke iz različnih zgodovinskih obdobij, od amfiteatra v Pulju, šeste največje ohranjene rimske arene na svetu, prek zgodnjekrščanske Evfrazijeve bazilike v Poreču iz 6. stoletja n. št. s čudovito ohranjenim mozaikom, očarljivega srednjeveškega jedra Krka in Motovuna, mogočnih secesijskih fasad Opatije in Reke do značilne vedute Raba s štirimi cerkvenimi zvoniki, ki spominjajo na jadrnico s štirimi jarboli. Svojevrsten potop v zgodovino pa omogoča tudi obisk Brionov, kjer lahko vidite tako antične izkopanine kot življenjski slog Josipa Broza Tita.
Poti med zgodovino in sedanjostjo se odražajo tudi na resničnih poteh ob obali in zaledju. Med najbolj znanimi kolesarskimi potmi je Parenzana ali Porečanka, ki vodi po trasi nekdanje ozkotirne železnice od Trsta do Poreča. Vodi skozi idilične istrske vasice, mimo oljčnikov in vinogradov, tudi skozi nekaj predorov, ob njej pa si je mogoče ogledati številne znamenitosti. Sprehajalce vabi dvanajst kilometrov obmorske poti od Voloskega do Lovrana, znane pod imenom Lungomare, nekoliko resnejši pohodniki pa se lahko povzpnejo na Učko z najvišjim vrhom 1401 meter nad morjem – skoraj dobesedno – in najboljšo razgledno točko Kvarnerja, s katere se ob lepem vremenu vidi vse do Julijskih Alp. Pohodništvo pa je priljubljeno tudi v gozdovih narodnega parka Risnjak, kjer adrenalina željnim turistom omogočajo tudi opazovanje divjih zveri v naravnem okolju.
Bolj umirjeni obiskovalci lahko uživajo v kopanju v kristalno čistem morju in sončenju na lepo urejenih plažah, dneve pa si popestrijo z obiskom večernega dogajanja na katerem od številnih festivalov. Ne smemo pozabiti, da je bila Reka leta 2020 evropska prestolnica kulture, in to prav zaradi obsežne in raznolike sodobne umetniške produkcije. Kjerkoli že boste v Istri ali Kvarnerju našli svoje dopustniško zatočišče, vam zagotovo ne bo dolgčas.
