Slovensko javnost je v sredo osupnila vest, da so slovenski policisti ob pomoči ameriških varnostnih organov preprečili strelski pohod mlajšega moškega, doma iz Gorenjske. Osumljenec je na temnem spletu kupil pištolo, avtomatsko puško in strelivo, kar pa so zasegli pripadniki ameriškega Urada za domovinsko varnost. Orožje je bilo skrito v paketu z mikrovalovno pečico. Policija o tem, kdo je storilec in kdo so bile njegove tarče, zaradi preobčutljivosti zadeve molči. Neuradno gre za 20-letnega moškega iz Gorenjske, policija pa meni, da je orožje kupil zato, da bi ga uporabil za množični poboj ljudi v javni ustanovi. Njegov motiv je bil maščevanje. Osumljenec je trenutno na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrične bolnišnice.
Maščevalni pohod posameznika v izolski bolnišnici
Nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo in nekdanji direktor varnostnega menedžmenta v pravosodju, mag. Marjan Miklavčič, pravi, da je v omenjenem primeru šlo za maščevalni pohod posameznika, ki je imel motiv, cilje, izbrane žrtve. Strelski pohod pa se lahko spremeni v tako imenovano amok situacijo, ko so žrtve običajno naključno izbrane, pravi Miklavčič. Z besedo amok se namreč označuje morilski pohod posameznika, ki je pod vplivom nekontroliranega besa, njegovo početje pa je pogosto brez znanega motiva. Obe obliki kaznivega dejanja - torej z izbranimi ali naključnimi žrtvami - se običajno dogajata tam, kjer je veliko ljudi, kot so na primer šole, trgovski centri, podjetja, pri tem pa običajno storilci uporabljajo strelno orožje, izjemoma tudi hladno, kot so noži ali kaj podobnega. "Ko govorimo o osumljencih maščevalnega pohoda ali amok situacije, se v njih sproži jeza, lahko je nadzorovana ali nenadzorovana, lahko gre za načrtovano dejanje ali nenačrtovano, ko se pojavi neki sprožilni mehanizem, ki posameznika spravi v stanje hude agresije. V Gorenjskem primeru je šlo za načrtovano dejanje. Amok situacije v Sloveniji na srečo še nismo imeli, smo pa se že srečali z maščevalnim pohodom posameznika pred leti v izolski bolnišnici. Tedaj je osumljeni ustrelil zdravnika, ki mu po njegovem ni dovolj pomagal, in policista, ki se je po naključju znašel tam," pravi Miklavčič.
Čeprav Miklavčič meni, da je slovenska policija dobro usposobljena za reševanje maščevalnega pohoda posameznika oziroma amok situacije, pa opozarja, da je zelo pomembno, kako bodo v takšnem primeru reagirale žrtve. "V prvih desetih do petnajstih minutah so žrtve same s strelcem, ki običajno brezglavo strelja vsevprek. Zato je zelo pomembno, da ljudi učimo, kako reagirati v takšnih situacijah, da torej delujemo preventivno, izvajamo delavnice, usposabljanja za zaposlene v različnih ustanovah in druge potencialne žrtve. Policija po navadi pride šele po nekaj minutah, ko jo kdo od žrtev uspe poklicati. Zelo pomembno je tudi, da pristojne ustanove sproti preverjajo varnostno situacijo v državi in varnostne načrte ter protokole, to je pomembno tudi v podjetjih in ustanovah," dodaja Miklavčič. Dodaja pa še, da je danes problem varnosti globalna stvar, saj storilci kaznivih dejanj delujejo širše, globalno, po celem svetu. Kriminal ne pozna več meja, danes smo vsi ena velika globalna vas. Zato moramo govoriti o celoviti varnosti in mednarodnem sodelovanju varnostnih organov, še pove Miklavčič.
Storilci pogosto sporočajo, kaj načrtujejo
Vlado Ilič iz Generalne policijske uprave pa dodaja, da v Sloveniji tipičnega amok dogodka še ni bilo, zato so za nas dragocene izkušnje tujih policij, ki so se v praksi soočile s takšnimi aktivnimi življenju nevarnimi dogodki. Slovenski policisti se za amok situacije usposabljajo doma in v tujini od leta 2011. Posebna policijska taktika delovanja policij po svetu v amok situacijah se je skozi leta izoblikovala pri policijah po napadu na ameriško šolo Columbine 1999, ko sta napadalca v napadu ubila 13 ljudi in jih 21 poškodovala.
"Inštruktorji slovenske policije se udeležujejo usposabljanj s tega področja tudi v tujini, kjer izvajalci usposabljanj predstavijo in analizirajo amok dogodke iz svojih držav. Udeleženci se seznanijo tudi z nepravilnostmi in pomanjkljivostmi, kot tudi s primeri dobre prakse. Tuje izkušnje kažejo, da so storilci ljudem okoli sebe zelo pogosto sporočali, da načrtujejo ali se pripravljajo na izvedbo takšnih skrajno destruktivnih napadov, vendar so ljudje ta sporočila pogosto prezrli ali jih niso vzeli dovolj resno. Takšna sporočila so razvidna iz spremembe načina oblačenja, na primer nenadno nošenje vojaških oblačil s pripadajočo opremo za oborožitev (gre za izgradnjo bojevniške mentalitete), pisanje sporočil z grozilno vsebino, risanje slik in grafitov z nasilno vsebino, prikrito usposabljanje za ravnanje z orožjem, snemanje izjave z grozilno vsebino, objava videoposnetka na svetovnem spletu in podobno," pravi Ilič. Sicer pa slovenska policija izvaja tudi predstavitve in predavanja s tega področja po srednjih šolah, trgovskih centrih, bančnih ustanovah in drugod. Ljudi ozavešča o prepoznavanju znakov, ki kažejo na to, da nekdo načrtuje ali se pripravlja na izvedbo amok dogodka oziroma oboroženega napada, ter o ukrepih oziroma pravilnem ravnanju, ki povečuje možnost preživetja ob takšnem napadu. Če kdo pri nekom opazi katerega od znakov, policija prosi, da jih o tem takoj obvesti, lahko tudi anonimno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
