Gordana Possnig
Celjsko državno tožilstvo je, kot so nam pisno potrdili, prejšnji teden v sredo na celjsko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo v odmevnem primeru domnevnih nepravilnosti v stanovanjski zadrugi Atrij. Nedavno smo poročali, da so tožilci poleti od celjskih kriminalistov zahtevali dopolnitev preiskave v omenjeni zadevi, ker ta zaradi nepopolnosti ni bila zrela za obravnavo. Kriminalisti so ovadbo dopolnili in jo vrnili na tožilstvo, ki je zdaj sprejelo odločitev. Nekdanji upravljavec stanovanj, ki je konec leta 2017 pristal v stečaju, naj bi bil 6000 etažnih lastnikov v dvanajstih letih oškodoval za več kot tri milijone evrov. Kriminalisti so ovadili dve fizični osebi, po naših podatkih tedanjega direktorja Radovana Cinka in tedanjo računovodkinjo Damjano Šumlak, ob tem pa še povezani pravni osebi Atrij in Atrij Fisa. Ovadili so jih storitve 248 kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Dvojici grozi do osem let zapora, podjetjema denarna kazen.
Kriminalisti preiskovali tri leta
Spomnimo, da so celjski kriminalisti obsežno zadevo preiskovali tri leta (hišne preiskave so potekale sredi aprila 2017), maja letos pa svoje ugotovitve predstavili na tiskovni konferenci. Družba Atrij si je po njihovih ugotovitvah med letoma 2005 in 2017 v škodo etažnih lastnikov pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 2,5 milijona evrov. Osumljeni fizični osebi pa sta si prilastili še okoli 700 tisočakov. Gre za sredstva, ki bi jih bili morali plačati dobaviteljem (lastniki nepremičnin so jih njim že plačali), pa jih niso. Oškodovanih je bilo več kot 6000 etažnih lastnikov posameznih nepremičnin.
Ovadeni fizični osebi sta po ugotovitvah kriminalistov svoje početje, šlo je za nenamensko porabo denarja rezervnega sklada, prikrivali na različne načine. V tem času sta si v škodo etažnih lastnikov in v neupravičeno korist pravne osebe osumljena pridobila več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi. Okoli 2,5 milijona evrov s sredstvi rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov, v preostalem delu pa gre za zbrana in neodvedena sredstva obratovalnih stroškov in najemnin za tretje osebe, torej komunalnih stroškov, stroškov elektrike, zavarovanja in podobno. Oškodovanje po posameznih objektih je bilo različno, od nekaj deset evrov pa vse do več kot 50.000 evrov.
248
kaznivih dejanj kriminalisti očitajo ovadenim
Sredstva bi morala prenesti na fiduciarne račune
Odgovorni osebi družb sta sredstva, ki so jima bila zaupana v zvezi z upravljanjem 244 večstanovanjskih in poslovnih objektov, v nasprotju z določili stanovanjskega zakona puščali na transakcijskih računih poslovnega subjekta, čeprav bi jih bili morali prenesti na posebne fiduciarne transakcijske račune. Sredstva sta uporabljali za plačila obveznosti, ki niso bila povezana z vzdrževanjem večstanovanjskih objektov oziroma sta jih uporabljali nenamensko.
